spol otroka – ne morem se sprijazniti
Ne bom te obsojala, ker se pač vsakdo sooča s svojimi čustvi na svoj način. Razumeti pa ne morem. V bistvu sem presenečena na odzivom v smislu, koliko ljudi razmišlja na tvoj način.
Kakorkoli že, prepričana sem, da boš ok takoj, ko boš dobila otročka v roke. Upam, zaradi vaju obeh. Lepo nosečnost ti želim!
Ej, tega pa res ne razumem. Zakaj bi morala biti v drugo deklica, če je prvi deček????? Obstaja zate kakšno pravilo?????
Bi rada Barbiko?? Roza cune, al kaj?
Veš koliko žensk ne more zanositi in bi jim bilo vseeno, če rodijo “srednji spol”!!
Res, mislim, ene pa ste za….ne vem kam! Ubogi vaši možje!!!
Oprosti, morala sem napisati, ker ženska,
ki razmišlja tako kot ti je zame bolana!
Neozdravljivo!
mislim, da bo ravno v teh dneh izvedela, če je tokratni poskus uspel. jaz ji pa želim, da zanosi. zanositev nima nič zveze z razmišljanjem človeka, saj ni krivo to, da ne more zanosit!
pa tudi fantka bo sprejela, kot ga vsaka sprejme, čeprav si želi punčko. eno je želja, drugo je realnost. in nikjer ne piše, da zaradi želje po punčki ženske nimajo rade sinov! kar poglejte jih, kakšni mamini sinkoti so to!
To je popolnoma nekaj drugega od tistega kar pišeš zgoraj. Ampak za kontro meni dat, si pač morala malo pretiravat, a ne?
Ker taki, ki raje nikoli ne zanosi, če ne dobi punčke bi odrekla pravico do IVF-ja.[/quote]
nič ti ne dajem kontra.ona pač tako reče, ampak sigurna sem da če bo fant, da ga bo vseglih imela rada.
le kdo si ti, da lahko sodiš pravice? si obdana s svetniškim sijem? osebno se mi zdi, da tako v luft skočite vedno tiste, ki prikrito razmišljate enako in imate ravno tako želje in preference, ampak tega ne boste priznale. sicer pa kaj me briga, jaz imam točno to, kar sem si vedno želela, zdrave otroke in to parček.
jaz bi pa resno spregovorila s svojo ginekologinjo in ji povedala, kaj te muči. Tole je zate kar hud stres, ki prav gotovo ne koristi nosečnosti. Prepričana sem, da poznajo ta fenomen. Mogoče bi bilo dobro, da se s kom strokovno pogovoriš, da boš z veseljem donosila in da te ne bo po porodu zagrabila kakšna depresija. Potem bo pa res hudo.
Torej spregovori tam, kjer ti morajo in znajo prisluhniti in pomagati. Moj skoraj da ni za tako delikatno temo in to vidiš tudi po odgovorih.
Zberi se toliko, da si boš našla pomoč. Dugega pametnega ti ne morem svetovati, imam dva otroka enakega spola in nisem čutila nobene žalosti ali prikrajšanosti zaradi tega. Me pa velikokrat muči občutek, da imam prvorojenega raje kot drugorojenega in že to me ubija, čeprav dam vse od sebe, da ne delam razlik in enakomerno sejem materinsko ljubezen!
Srečno.
zelo lepo je bilo prebrati tvoj odgovor. se mi zdi, da si ena redkih, ki objektivno pogleda na to zadevo.
in kot sama na svojem primeru vidiš, da imaš OBČUTEK, da imaš prvorojenca raje…
…to so samo občutki!!! saj ti to veš! občutki so le občutki, ne pa resnica. v resnici ne verjamem, da ga imaš raje, le poznaš ga dlje časa, pa drugačen odnos imaš, ker je bil prvi s tabo, ker si se s prvim začela učiti biti mama, ker je on spremenil življenje. morda so samo zaradi teh dejstev prisotni občutki, verjamem, da ju ljubiš v enaki meri.
Kot prvo – ne obsojaj se. Dobro, da si odkrita do sebe in si svoje želje priznaš. Ob tem priznanju in prepoznanju želja imaš tudi možnost, da jih nekako spraviš v red,korigiraš. Poizkusi videti situacijo tako: Fantka že imaš in z njim “fantovske” izkušnje. Približno veš, kako funkcionirajo. Če malo poenostavim, “model” že poznaš in to zna biti pri vzgoji prednost. Z obema boš lahko ravnala na približno enak način, oba bosta imela podobne interese in tudi med seboj (pri igri in drugače) se bosta lažje ujela. Imela bosta lahko iste igrače in oblačila. Zanimali jo bodo podobni filmi in podobne dejavnosti. Malo poenostavljam, a veliko spet ne. Vprašaj se tudi, zakaj si tako vroče želiš hčerko? Katera je tista lastnost, značilna za punčke, ki bi jo pri fantku tako pogrešala? Izhaja želja resnično iz tebe? Vzemi si čas za razmislek in pogovor -s seboj.
Te čisto razumem. Tudi jaz imam prvo sina. Bil je najbolj zaželjeno bitjece na svetu.
Ko je bil star 6 let smo si zaželeli še deklico. Žal nam je umrla.
Ko sem zanosila tretjič, sem bila ves čas prepričana, da nosim fantka. Ker sem si želela punčko na vso moč.
In ko mi je v 28 tednu povedala ginekologinja “tole je pa ena punčara” sem bila resnično najsrečnejša oseba na svetu.
Moja deklica je zdaj stara 6 let. Presrečna sem da jo imam, saj bi kmalu tudi njo izgubila. Vsak dan se zahvalim Bogu, da imam tako srečo.
Kasneje ko sem razmišljala o vsem mogočem kaj se lahko hitro zgodi slabega je pa itak največja sreča, da nosečnost mine brez zapletov in da rodiš zdravega otroka.
Ko ga boš držala v naročju ga ne bi zamenjala za nobeno punčko na svetu. Verjemi, da bo tako.
Lep večer
Otrok ni nekaj kar lahko izberemo v trgovini, zato je nesmiselno, da se obremenjuješ do te mere kot se ti. Kam bi pa prišli, da bi še tukaj vsak posegel v naravo in izbiral spol otroka. Malo razmisli in spoznala boš, da je pri otroku važno le to, da se rodi zdrav brez bolezni in okvar. Navsezadnje kaj pa pričakuješ od ljudi, da ti bodo rekli razen to, da bo mogoče pa tretja deklica. Spravi se k sebi in se osredotoči, da bo tvoja nosečnost potekala lepo in brez stresov, saj je otrok plod vajine ljubezni in si to tudi zasluži.
ne obsojaj se, to so tvoji občutki in nima smisla, da se grizeš zaradi tega…itak, si sama ugotovila, da je to povsem iracionalno
Možgani včasih delajo čisto po svoje;) Itak bodo ti občutki minili (najbrž so samo hormonsko pogojeni)
lpA
ps pomislek za vse (še) brez otrok…ali bi nam pasalo, da bi nam nekdo svetoval pojdi na forum Kako živeti z rakom? ali Bolečina ob izgubi bližnje osebe? da boš videl, kaj so prave težave
ne morem in ne morem verjet, koliko pljuvanja in posmehovanja zaradi ene preproste želje neke neznane osebe. Ljudje božji, pa saj ni ženska nikomur ničesar storila!!! Pa vse dobro vemo, da bo otroka imela rada, ne glede na spol, vsaj jaz sem prepričana. Osebno menim, da je med temi odgovori veliko več “ubrisanih” (uporabljam vaše besede) in bolanih, še posebej s svojim obnašanjem – obsojanjem, vzvišenostjo in pametovanjem.
A svojim otrokom tudi “tumbate”, ko ne morejo pojesti hrane, naj si gredo na net gledat stradajoče v Afriki??? A na njih tudi vpijete in jamrate, da so ničvredni, da se sploh ne zavedajo, kaj so resnični problemi? Ok, sprejmem dejstvo, da so eno otroci, drugo pa odrasla ženska, ki je že 1x mama, ampak a moramo mame pa biti ne vem no, polne neznanskih ljubečih občutkov VEDNO, POVSOD in OB VSAKI PRILOŽNOSTI, pa če je za nas še tako šokantna?
Še enkrat napišem, kot sem rekla že zgoraj: mogoče je tale tema idealna prilika, da sebi pogledate v dušo, če ste res tako brezmadežne, če ste VEDNO tako čistih misli, da od njih kar glava boli, misli, ki se jih nikoli ne sramujete???
V prvi nosečnosti sem si tako želela punčko, da sem še ginekologu rekla, naj mi ne govori kaj bo, ker jaz tako in tako vem, da bo punčka. Če mi je kdo samo omenil, da bi lahko bil fant mi je šlo tudi na jok.
No rodila sem fantka in niti za sekundo nisem pomislila, da je škoda, ker ni punčka.
Boš videla, da bo vse dobro!
Vse lepo želim,
Ines
Jaz te tudi ne morem razumeti. Mogoče mi je tvoje razmišljanje preveč tuje.
Imam dva fantka, obakrat mi je bilo popolnoma vseeno kakšnega spola bosta,čeprav sem že v štartu bila prepričana,da bosta fantka.
Ne vem, meni je bolj pomembno da je otrok zdrav,kot kakšnega spola je.
Te ne obsojam, te pa sploh ne razumem.
Jaz imam v prvo fanta ,dala skoz tudi AC,vendar ima hudo srčno napako in skolioza in bo imel še kar nekaj operacij .Odločili smo se še za enega,zdaj sem noseča z dvojčki,spet grem na amnio.,ker sem imela nuhalno povišano in baje bosta dva fanta,se ne sekiram,glavno da bosta zdrava.Lahko si srečna ,da so izvidi dobri ,do konca pa je še daleč ,zato se ne sekiraj zaradi tega,danes si lahko samo srečen ,da imaš zdravega otroka