Najdi forum

Splash Forum Starševski čvek Športne igre in teambuilding

Športne igre in teambuilding

Še kje prakticirate teambuildinge in športne igre? Pri vas je to znotraj delovnega časa ali med vikendi ves dan? Ali je udeležba obvezna in kako vam obračunajo ure nad 40 tedenskih?

Zakaj bi kdorkolj hodil na neke butaste team buildinge izven delovnega časa?

Mi imamo teambildinge ob nedeljah, kavcija pa ponavadi stane 10 eur.

Pri nas je skoraj obvezno, lahko pa izbiramo. V tem smo enotni in vedno izberemo najbolj normalno varianto, da ni kakšnega nahajpanca, ki bi nam težil s kakšnimi debilnimi motivacijskimi forami. Itak čez teden. Mi na kraj pameti ne pride, da bi prosti čas žrtvovala za službo.

Odgovor na objavo uporabnika
908776, 30.03.2025 ob 08:41

Mi imamo teambildinge ob nedeljah, kavcija pa ponavadi stane 10 eur.

V tem primeru pač ne greš, kje je problem?

Je situacija vsak prispeva nekaj.

To pomeni, da je zadeva petek+sobota.

Petek se obračuna kot izredni dopust, torej plača=prispeva delodajalec, soboto prispeva delavec in se ne plača.

1x letno.

Delodajalec tudi poskrbi za športne majice, nekaj pijače, obrok in najem igrišč ipd.

Pri nas teambuildinge jemljemo precej resno. Niso neke umetno ustvarjene fore, ampak čisto življenjske situacije, ki zahtevajo dobro povezan tim. Na primer, gremo za nekaj dni na nekaj jadrnic in imamo par regatnih etap.

Vmes ni nobenih psiholoških for, ampak čisto pravi kratek tečaj jadranja z razdelitvijo nalog.

Podobno smo se šli tudi že plezarijo, turno smučanje, cestne dirke…
Včasih gremo tudi samo na strelišče brez bojazni, da bi se kakšni med sabo postreljali. 🙂

Butasto do konca te športne igre in teambuildingi. S tem hajpajo izključno samski in vezani, ki želijo pobegniti od doma.

Ali pa glupi delodajalci in šefi, ko zagotovijo, da je vzdušje med delavci slabo. Potem pa zapovedo eno tako srečanje, ko gre folku samo še bolj na kozlanje. In potem poročajo (sami sebi) in kadrovski službi, da SO IZVEDLI UKREPE ZA IZBOLJŠANJE odnosov. Pa še sami naj si delavci plačajo!

Ne samo, da gredo folku sodelavci po teh cirkusih še bolj na živce, po takem se jim še šefi zamerijo.

A ste lahko še bolj glupi, delodajalci? Naredite eno anketo med delavci, kaj bi bilo koristno za izboljšanje odnosov, boste presenečeni, ko teambuildinga ne bo med njimi.

Športne igre pa bi se lahko imenovale pijanske igre s smešnimi športnimi vložki. To pa šefi organizirajo prav za v nekem delu ‘omejene’ delavce.

Pri nas je bilo čez vikend in prostovoljno, ampak če nisi prišel, te je v doglednem času čakala odpoved.

Slabši kot so odnosi, bolj uturavajo timbildinge in podobne traparije. Kot prej omenjeno, večini je to prisilno druženje odveč, odnosi niso nič boljši. Ena sama hinavščina in sprenevedanje.

ha ha ha  v prostem času ne bi prekanil prsta. ni dnarja da mi plača. edino če mi pripele mlado srnico lušno suho sexy.  pol se lahko kaj bildam.

To je koristno za prireditelj, ki služijo s tem. Deloma tudi za organizatorje v firmi, ki jim v žepu zacinglja provizija. Tudi za firmo, če mora oprati kakšen denar. Pa za tiste, ki se nimajo kam dat ali bežijo od doma, da se jim nekaj dogaja.

Vse je pripeljano iz Amerike.

Tisti denar naj raje namenijo za izboljšavo plač, in delovnih pogojev. Ni nobene potrebe, po uvozu sleherne anglosaške retardiranosti. Pametnemu popolnoma dovolj!

Vidim, da večina razmišlja kot jaz. Med vrsticami ti pisno naznanijo, da je udeležba obvezna. V živo zabičajo z besedami. Potem te peljejo v neznano in te gonijo z neko fizično dejavnostjo. Pri tem ne delajo razlik, mladi seveda zasmehujejo starejše, obilnejše, manj v formi, s kroničnimi okvarami. Grdo, res grdo. Potem potegnejo od nekod kozarce in te silijo pit. Seveda med tednom. Naslednji dan je del opravičen službe, vedno eni in isti. Eni “na daljavo”. In jebenci, ki pokasiramo kot da se ni nič zgodilo prejšnji dan. Obupno. Drago. Mar bi primaknili k delovni uspešnosti. Mene to odbija in po vsakem mi je težje hoditi v dotično službo. Samo po sebi bi lahko bilo lepo, ko pa vidiš naslednji dan….ne moreš govoriti o izboljšanju odnosov v kolektivu. Fuj in fej.

Posledica pometanja vzrokov težav pod preprogo. Če niso pripravljeni v reali reševat problemov, se z njimi soočit, bodo na takšnih srečanjih nasrkali nekateri-grešni kozli in karavana bo šla dalje. Vsi srečni in zadovoljni razen nekaterih. Kako da kljub vsem strokovnjakom še vedno resnica ni pomembna, ampak da se jo čim bolj zakamuflira? Kako je to možno?

Ja, teambuildingi so ukrepi za  “večjo povezanost” med sodelavci. Ki pa je potem še slabša.

Športne igre pa miloščina firme za prikrivanje cuzanja delavcev. Priredijo za rajo, da je vsaj kakšen teden manj tečna. Raja pa hodi in si to sama plačuje hahaha…

Kruha in iger pač. Pomen pregovora pa si poguglajte, če si upate- tisti, ki se tega udeležujete 😆

Najboljši teambuilding je dobra plača, dobri delovni pogoji in work life balans!

Odgovor na objavo uporabnika
Anonimno 2936, 30.03.2025 ob 15:44

Najboljši teambuilding je dobra plača, dobri delovni pogoji in work life balans!

Pika.

Pri nas se sodelavci super razumemo in gremo radi skupaj v hribe, na rafting, na piknik, na službeno potovanje, …
Nad plačami se pa tudi ne pritožujemo, tako da povečanje ne bi prineslo ničesar več, niti zadovoljstva.

Anonimno 2936- podpis! Kratko, jedrnato in resnično.

Odgovor na objavo uporabnika
Anonimen15748292, 30.03.2025 ob 15:46

Pika.

Amen.

Mi je čudno, da tem forserjem v podjetjih še vedno ni jasno, da je večini folka to odveč.

Odgovor na objavo uporabnika
Anonimno 6101, 30.03.2025 ob 13:01

Pri nas teambuildinge jemljemo precej resno. Niso neke umetno ustvarjene fore, ampak čisto življenjske situacije, ki zahtevajo dobro povezan tim. Na primer, gremo za nekaj dni na nekaj jadrnic in imamo par regatnih etap.

Vmes ni nobenih psiholoških for, ampak čisto pravi kratek tečaj jadranja z razdelitvijo nalog.

Podobno smo se šli tudi že plezarijo, turno smučanje, cestne dirke…
Včasih gremo tudi samo na strelišče brez bojazni, da bi se kakšni med sabo postreljali. 🙂

Ali ste vsi mladeniči, ki radi turno smučate, jadrate, plezate? Kaj pa če komu ni do tega?

 

Točno. Smo mladeniči. Jaz jih štejem 60. Še 5 let do penzije.

Moj učitelj jadranja je bil zdaj že pokojni Mirko Bogić (dočakal skoraj 100) in jih je štel 75, ko me je učil jadrati.

New Report

Close