Prišla je ura slovesa (saj se že cel dan nekaj poslavljamo), žverca teater zapira vrata.

Prosim, da ne razmetavate stolov in uporabljenih “gumi-lesung” in da pozabite na vse, kar ste danes slišali z moje strani.

Če sem koga užalila, naj se pritoži pustnemu Toniju, ker me je pozabil vzeti zraven na svoj pogreb.

Ajde, pridni bodite in ne pacati tipkovnice z raznoraznimi stvarmi….
Cmoka na lička.

A že spet ti!
A to leti name kej,lepotička?
Da bi ti moj petelin rit popikal in jezik zamašil!
Cenim te veš!
Sp

Čuj,naslednjič bi pa kar abonma za tvoj teater mela….da mi ne bo treba nonstop kart kupovat…

Mej se fajn in mej se rada,kot te mamo mi—cmokov en kup…

če bi to letelo samo nate, bi se drugače glasilo…
Cmoka za lahko noč…