Objavljeno 25. 02. 2021
Andraž Teršek

Tokrat, gostinci in gostinke, zaradi aktualnosti teme in konteksta, naslavljam vas.

Gledal sem oddajo Tarča (predvsem zaradi te oddaje in njenih ustvarjalk in ustvarjalcev lažje plačujem TV prispevek), ta večer (25.2.2021).

Uvodoma se vam opravičujem zaradi vseh pravnikov in pravnic, nekateri imajo tudi univerzitetne učiteljske nazive, ki ne zmorejo in jim ne uspe, vselej znova, tvoriti vsebinsko oprijemljivih, razumljivih stavkov in konkretnih povedi … Predvsem pa zaradi zakonopisja države. Objektivno se vam opravičujem, kot predstavnik “stroke” in kot “učitelj prava.”

Ne želim vas vzpodbutiti k novim pravnim vprašanjem – na moj naslov (kot verjetno veste, nisem odvetnik, niti sindikalist, niti pravni zastopnik, nimam pro bono zastopniške pisarne, sem le in samo univerzitetni učitelj prava – zaenkrat, s to temo pa se tudi ne nameravam podrobneje ukvarjati).

Ne želim vas vzpodbutiti, se razume samo po sebi, niti k protipravnim ravnanjem. Prav nasprotno – tudi to je apel za ustavnost in zakonitost vseh početij, dogajanj, stanj in ravnanj: državnih, uradnih, neuradnih, institucionalnih, vaših in naših.

Vprašanje, ki neposredno zadeva tudi, tokrat pa “središčno” vašo dejavnost, pa tudi turistično in hotelirsko dejavnost, je “po vsebini” že mesece na Ustavnem sodišču. Gre za pravno prašanje “nejasnosti, nedoločnosti in pomenske nedorečenosti” nekaterih ukrepov/pravil – po vsebini, s tem pa za pravni problem “nezmožnosti predvidevanja pravno dopustnih in nedopustnih ravnanj.” Katastrofalno ustavnopravno vprašanje, a tako pač je.

Hkrati vas je – vsaj nekatere – država, kot se zdi ob dogajanju in informiranju, še naplahtala: naknadno vam je sporočila, da je sprva mislila, kar pravi, da je mislila, čeprav tega ni mislila, hkrati pa je pravno gledano popolnoma in kategorično vseeno, kaj je država “mislila” – pomembno je samo, kaj in kako je “odločila in določila“, “zapovedala, dovolila in prepovedala.”

Četudi mi najverjetneje tega ni treba, bom vseeno zapisal: nisem podpornik nikakršnega “ubiranja pravnih bližnjic”, ustvarjanja in izkoriščanja “sivih con”, še manj “dela na črno.” O tem ne sme biti nesporazuma.

Eno izmed temeljnih, učbeniških, abecedarijskih pravnih naukov je tudi nauk o tem, da tako zelo nejasnim, nedoločenim, nedoločnim, pojmovno in vsebinsko odprtim pravnim določbam in predpisom Pravo (pravna teorija in filozofija – to JE PRAVO) – sploh – logično, nujno, razumljivo, samoumevno … – ne priznava pravne veljave. Pravo ima svoja in pravu lastna pravila (procesna in materialna/vsebinska) in načela, ki se jih veljavno Pravo (da bi bilo in ostalo Pravo, da bi ustvarjalo “vladavino Prava”) mora držati, po katerih mora biti veljavno pravo ustvarjeno in po katerih je treba veljavno pravo uresničevati (udejanjati) v praksi. Nepravno pravo, drugačno pravo, po vsebini drugačne zapovedi in prepovedi, ki so ustvarjene s tehniko prava, niso Pravo.

V Pravu “papir NE PRENESE VSEGA.”

Tako Nepravo daje toliko prostora za “samovoljo in arbitrarnost” uradnih oseb in države, da je očitno, na zelo daleč, tudi iz vesolja, protiustavno. Še več, uradne osebe že “po definiciji” SILI v takšno ravnanje; vsako ravnanje, ne le, a še posebej kaznovalno ravnanje uradne osebe je zato že samo po sebi TAKŠNO – protiPravno, ker zaradi “vsebine veljavnega prava” ne omogoča drugačnega ravnanja uradnih oseb, v imenu države in v javni službi ljudstva, kot samovoljno in/ali arbitrarno ravnanje – pravno nepredvidljivo ter zato pogojeno z in odvisno od razumevanja in volje uradnih oseb, ko te opravljajo svoja uradna dejanja.

O tem, o vsem tem, učijo tudi na vseh slovenskih pravnih fakultetah, pretežno po dobrem učbeniku spoštovanega ustavnega sodnika in po odlični knjigi, izdani pod njegovim uspešnim uredništvom.

Na podlagi takega Nepravnega prava ni dopustno izrekati sankcij – kazni.

Če se izrečejo – so nične.

To je jasno študentom in študentkam prvega letnika študija prava.

S komerkoli, še posebej s pravnikom, prav posebej pa z učiteljem prava, ki bi vam rekel, ali vam dejansko reče, da bi pravila “mogoče/morda lahko bila bolj jasna“, ali pa, da “bi verjetno morala biti bolj jasna“, ali pa, da potrebuje “sodno prakso” za izhod iz tega pravnega problema, sam ne bi šel na klepet ob kavi.

Ustvarjanje veljavnega prava s takšnimi lastnostmi je problem države. Zanj mora prevzeti odgovornost.

Seveda s tem postane tudi vaš problem, a to ne bi smel biti vaš problem, v smislu, da se vam s tem povzroča dodatna škoda.

To sicer ni problem inšpektorjev in inšpektoric. Lahko pa postane tudi njihov problem – če so prisiljeni uradno delovati na temelju veljavnega prava s takšnimi lastnostmi. A oseba, ki opravlja inšpekcijsko delo, svojega dela ne more opravljati brez vnaprejšnje jasnosti, kaj mora storiti, kaj sme storiti in česa ne sme storiti. Če ta oseba zaradi lastnosti pravnih predpisov ne ve, kaj mora storiti, kaj sme storiti in česa ne sme storiti, ne sme storiti ničesar. Predvsem pa ne sme kaznovati.

Na vsakem sodišču, pred vsako sodnico in sodnikom, mora biti na takšni podlagi izrečena kazen označena za nično.

Imate vse razloge tega (pravnega) sveta za vlaganje odškodninskih tožb zoper državo. Za visoke zneske. Odvetniki in odvetnice vas bodo veseli.

A ne zato, ker bi jaz to želel, ali ker bi vi to želeli, ali ker bi odvetniki in odvetnice to želeli, pač pa in izključno zato, ker je država ustvarila veljavne pravne predpise z lastnostmi, ki omogočajo in dopuščajo uporabo pravnih sredstev za pravno zaščito vaših pravic, dolžnosti in pravno varovanih interesov: pred takšnimi pravnimi predpisi in pred državo.

Seveda vas k temu ne nagovarjam. Kot “javni pes čuvaj” in “učitelj prava” (in nič več od tega) samo povem: veljavnega prava s takšnimi lastnostmi država ne bi smel ustvarjati in na temelju takšnega prava, tudi S takšnim pravom, ljudem ne bi smela povzročati škodo, ali jih s takšnim pravom in na temelju takšnega prava (prava kot tehnike) kaznovati.

Mnogi od vas so me že vprašali, kako nastale pravne okoliščine razumem, četudi se s tem vprašanjem posebej ne ukvarjam. In se ne bom, ker to ni moje delo. Lahko pa na kratko zapišem, kako v dobri veri in z najboljšimi nameni za vse (za vas, za druge ljudi in za državo) razumem sicer preohlapne in preobsežne razlagalne možnosti veljavnih pravnih predpisov, ki neposredno zadevajo vaše poslovne dejavnosti. A tudi moje “razumevanje” je “samovoljno in arbitrarno.” Iz razlogov, pojasnjenih zgoraj.

Kot se zdi, za ljudi, ki vas o tem predhodno obvestijo (v smislu “rezervacije”) lahko izvajate gostinske storitve. Pri tem pa spoštujete vse jasne in vse priporočene preventivne ukrepe. Pa tudi tiste, na katere človek pomisli z iskreno, dobroverno in dobronamerno uporabo zdravega razuma, inteligence in z mislijo na obče dobro. Ker nikjer v pravnem redu ni jasno in nedvoumno določeno, da tega ne smete (in tudi ni stvarno utemeljenega razloga, da tega ne bi smeli), kot pravnik sklenem, da to smete.

Če bi bilo z veljavnimi pravnimi predpisi jasno in nedvoumno določeno, da tega ne smete, s tem pa bilo tudi dovoljeno in nedovoljeno ravnanje vas samih in uradnih oseb, ki predstavljajo državo in so v službi ljudstva, predvidljivo, četudi ne bi bilo “razumno” (kot na primer pri enem od naslednjih pravil, ki sicer grobo žalijo človekov razum in njegovo pamet, ki so zato “nerazumna” in premočno spominjajo na literarno delo o Butalcih, a so po vsebini jasna, razumljiva, dovoljena in nedovoljena ravnanja pa so zato predvidljiva, tako za ljudi, kot za osebe, ki opravljajo uradno inšpekcijsko delo: če nekje kupite hrano, jo tam, kjer ste jo kupili, ne smete pojesti; kupljene hrane ne smete pojesti niti v bližini mesta, kjer ste jo kupili; ker ima notranjost osebnega avtomobila enak pravni status, kot stanovanje, dom, garaža, delavnica, ali drug prostor v zasebni lasti, lahko obrok hrane pojeste v avtu; v javnosti se ne sme jesti sendviča, rogljička, bureka, ali druge kulinarične dobrote, seveda tudi ne krompirčka, bograča, palačink …; če se človek skrije pred drugimi ljudmi za vogal ulice, ali v gozd, da bi pojedel obrok hrane, je v prekršku; če človek z večernega sprehoda, teka, obiska, ali vožnje z avtomobilom pride domov prepozno, za to pa nima nobenega od razlogov, ki so v pravnih predpisih izrecno zapisani in našteti kot dovoljene izjeme, je v prekršku; itd. ), bi bili takšni predpisi sami po sebi protislovni, v nasprotju z legitimnim ciljem, ki naj bi se z njimi poskušal doseči, pravno nesprejemljivi in bi pomenili Nepravno pravo.

Ker vam država sugerira, da to smete, ali pa vsaj, da nekaj od tega smete, kot pravnik sklenem, da to smete. Ne zato, ker bi bila država glede tega vprašanja in z njim neposredno povezanih vprašanj dovolj jasna in razumljiva, ampak prav zato, ker ni bila in ker ni dovolj jasna in razumljiva, predvsem pa, ker je ustvarila pravne predpise s takimi lastnostmi, s tako vsebino.

Država, če smo jo vsi skupaj pravilno razumeli in če jo še pravilno razumemo (česar pa ne trdim, posebej ne prepričano in z gotovostjo, ker to ni mogoče), vam tudi sugerira (četudi, kot rečeno, to sploh ni pravno bistveno in odločilno) dovoljenost opravljanja vaših storitev za določene pravne subjekte in pod določenimi pogoji. Država vam ni vnaprej jasno in razumljivo povedala, kdo so ti pravni subjekti in kateri so ti pogoji. Zato kot pravnik sklenem, da so ti pravni subjekti vsi pravni subjekti, razen tistih pravnih subjektov, ki očitno, ali po razumni presoji, niso ti pravni subjekti. Enako velja za izpolnjevanje pogojev: ti pravni subjekti, s tem pa vi kot izvajalci svoje storitvene dejavnosti, izpolnjujejo pogoje za koriščenje vaših gostinskih storitev, če ni očitno, ali če po razumni presoji ni mogoče prepričano skleniti, da ne izpolnjujejo pogojev – določenih s pravnimi predpisi.

Število oseb je določeno z 10. Tako določa pravni red. Če prostorsko lahko zagotovite “socialno distanco” (tako določa pravni red) in če ob tem lahko zagotovite še pregrade, dodatno ločenost in preventivno zaščito med skupinami (tako priporoča NIJZ), lahko (po Nepravni in naknadni, do tega večera zbrani “javni razlagi” – ne pa tudi zakonodajni in zakonopisni – od oblasti) hkrati gostite več takih skupin. Do točke, ko še vedno “očitno” spoštujete veljavne pravne predpise, tudi do točke, ko “očitno” ne spoštujete veljavnih pravnih predpisov, predvsem pa do točke, ko “očitno” sledite duhu, namenu in cilju veljavnih pravnih predpisov.

Ob tem pa veste, ker morate vedeti, da ravnanja države – (ravnanja uradnih predstavnikov in predstavnic države, od javnih funkcionarjev in funkcionark, do uradnih oseb) – , ki niso v skladu z veljavnimi pravnimi predpisi, niso razlog (ne pravni razlog, ne etični razlog), da bi ravnanja države razumeli kot “zgled” in bi tudi sami ravnali v nasprotju z veljavnimi pravnimi predpisi.

Če ne veste, ali vaši gosti smejo uporabiti in uporabljati tudi toaletni prostor, tega pa (kot je bilo mogoče videti in slišati v oddaji Tarča) ne vedo niti inšpektorji in inšpektorice, vi in vaši gosti smete uporabiti in uporabljati tudi toaletne prostore. Pri tem pa upoštevate jasna pravila in priporočila glede preventivnih ukrepov, ki jim lahko dodate dodatno preventivo, do katere vas vodijo vaš zdrav razum, inteligenca in iskrena skrb za obče dobro (npr. ureditev odvajanja izdihanega zraka iz prostorov).

(Ščipam se, ker še kar ne morem povsem verjeti, sploh pa ne ravnodušno sprejeti, da o takih in njim podobnih temah in “vprašanjih”, “celo problemih”, ljudje, podjetniki, gospodarstveniki, ljudi dela, politiki, funkcionarji, predstavniki države, ki so v službi ljudi…, domnevno “resno” razpravljajo, že toliko časa; in da to počnem tudi sam; pri tem pa ne gre za literarno delo Butalci, ampak za družbeno realnost, vsakodnevno …)

Vaš gostinski prostor (pravno vprašanje z zahtevnostjo za “vrtec prava”) ni “javni prostor”, ampak “zasebni” – ker je vaš.

V vaš prostor brez vašega dovoljenja ne sme vstopiti nihče. Ker tako določata slovenski ustavni red in mednarodno pravo. Tudi zakonodaja. Oziroma, v vaš prostor smejo vstopiti druge osebe samo z vašim dovoljenjem, ali v primerih in pod pogoji, ki jih določa Ustava RS in podrobnejše razčlenjuje veljavna zakonodaja, kazensko-pravna.

Nihče ne sme vstopiti v vaš prostor brez vašega dovoljenja s sklicevanjem na določbe ZNB. A to trdim jaz. Ustavno sodišče se o tem še ni neposredno in izrecno izreklo.

Če kdo (naj se to ne zgodi) – hipotetično – vstopi na silo, ali želi vstopiti na silo, brez vašega soglasja in dovoljenja, pa četudi (samo hipotetično) v službi države, lahko pokličete policijo, ki vam mora priskočiti na pomoč.

Seveda se ves čas držite vseh jasno določenih in vseh priporočenih ukrepov, pa tudi tistih, ki vam jih narekujeta zdrav razum in inteligenca, utemeljena na najboljši veri in najboljših namenih za obče dobro.

Ostaja pa problem, ki je tudi za moje mišljenje nerešljiv.

Ko pa vam država “reče“, naknadno, po štirih mesecih, da lahko podpišete pogodbo s pravno osebo in se pogodbeno dogovorite, da bo vaš gostinski obrat za to pravno osebo opravljal storitev tipa “menze” IN da v tem primeru celo niste zavezani niti z omejitvijo števila oseb na 10, pa tudi moj možganski procesor pregori.

A tudi s tem še ni dosežen vrh genialnosti države/oblasti. Izmišljeno razlikovanje med “poslovnim” in “zasebnim” obiskom gostinskega, hotelskega ali drugega turističnega objekta in prostora, zaradi koriščenja ponujanih storitev, je pravno tako deplasirana domislica, da kot osupljivo žaljiva do človekove pameti ne sodi niti na lahkoten pravniški seminar. Razlikovanje med “poslovnim” in “zasebnim”, ali pa “družabnim”, ali pa “počitniškim” namenom vstopa v te objekte in koriščenja ponujanih storitev, s tem pa pogojevanje DOPUSTNOSTI s “poslovnim” namenom, je ne le očitno in grobo protiustavno in nezakonito, ampak tudi in zelo enostavno – neumno, izpraznjeno bistrosti.

Ker v takem primeru države ni mogoče poslati na temeljit in sistematični pregled k zdravniku, tudi ne k zdravniku specialistu, niti k zdravniku, ki se ukvarja z glavo in psiho, niti ji ni mogoče vsiliti opravljanja IQ testa, niti Kohlbergovega testa, niti je ni mogoče napoditi iz Butal (kar bi Butalci s to državo in njenimi “genialnostmi”, ki dan za dnem dobivajo nove nadgradnje in presežke, ti pa so vse pogosteje pod ravnijo butalističnih norčij, verjetno storili, saj si take antiintelektualne sramote in žaljenja najverjetneje ne bi dovolili, oslovi senci, pri kateri je imel pomembno vlogo tudi moj soimenjak, pa bi bojda – v smislu nekakšnega simbolične protukrepa – dodelili častni doktorat, nemara tudi častno članstvo v Akademiji politike, znanosti in umetnosti Butal – če bi jo ustanovili)…, na tej točki odneham.

A na tem mestu vseeno ponovim vse zgoraj zapisano…!

Če te okoliščine in dejstva, življenjske razmere, odražajo “stalni trud in velik napor države, da bi bili predpisi jasni in ravnanja predevidljiva“, lahko sklenem, da takšne prepise ustvarjajo ali pravno popolnoma nepismeni in nesposobni ljudje ali se to počne namenoma in z namenom psihičnega, razmišljujočega, čustvenega in finančnega izčrpavanja ljudi ali zaradi nagnjenosti k zafrkljivosti, norčavosti in šegavosti ali se to počne v stanje nezavesti ali pa v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti. Če bi lahko, pa ne morem in tudi nočem, bi ljudem, ki to počnejo, začasno odvzel “poslovno sposobnost.”

Seveda sem kritično in komentatorsko neprizanesljiv – ker sem do države/oblasti lahko tak in ker do države/oblasti moram biti tak, kadar meni, vam in drugim ljudem dan za dnem daje vse več razlogov za to, da smo do nje pri kritikah in komentarjih skrajno neprizanesljivi.

Četudi to še ni ničesar spremenilo in tudi ne bo spremenilo ničesar bistvenega.

Razen, če bo z Ustavnega sodišča RS prišel razlog za veliko in dolgotrajno spremembo – na bolje, kakopak.

Več k tej temi ne bom dodal. Z njo se tudi ne bom ukvarjal – to ni moje delo.

A ne morem in ne smem biti povsem tiho, niti na to temo, ko vem, pa še vidim in slišim, kaj vam (vsaj nekaterim od vas, a kot razumem, če prav razumem, vas je veliko…) država povzroča in kako pomembno, tudi življenjsko pomembno je to – vsaj za nekatere od vas, posledično za vaše družine… Pa tudi za celotno javnost. In za državo.

Zgornji odstavek dejansko označuje kvalificirano večino vsega, kar država/oblast od marca 2020 počne – z državo in z ljudmi.

Tistim, ki vztrajajo s pošiljanjem groženj, žaljivk in zmerljivk, pa le sporočam, morda prvič morda zadnjič, da se me še vedno ne dotaknejo. Dotaknejo pe se me inteligenca, sposobnost, odgovornost, omikanost, bonton, spoštljivost, razumnost, znanje, vljudnost, srčnost, dobrota, čuječnost, izrazi dobrih namenov, dobre vere in dobrih želja… Dotaknejo se me samo lepe besede in prijazna sporočila. Najbolj pa se me dotakne spoštljiva vljudnost in skromnost, odeta v čast, ponos, integriteto in dostojanstvo ljudi, ki najtežje živijo in preživijo iz dneva v dan, iz tedna v teden, iz meseca v mesec…

In kadar se mi zgodi tisto prvo, dogaja pa se mi ves čas, vsak dan, zgodilo se je tudi v fizični obliki, večkrat, a nič hudega; zaradi tega ne pohitim z obveščanjem medijev in prošnjo, naj iz tega naredijo medijski prispevek.

Pripis: malce zapoznelo, se opravičujem, skoraj bi pozabil, ker toliko pišem o tej temi…:

PREDVSEM pa vam v najboljši veri toplo svetujem, da kontaktirate g. Mitjo Vilarja, ki vam bo dlakocepsko natančno in kristalno jasno pojasnil, katere in kakšne sisteme za odvajanje izdihanega in s tem hipotetično okuženega zraka iz zaprtega prostora namestite (dostopno in dobavljivo, stroški, kot mi je bilo pojasnjeno, nizki), da boste z (še neuporabljenim) logično učinkovitim ukrepom teoretično in praktično v največji možni meri zmanjšali možnost hipotetične in dejanske okužbe kogarkoli s čemerkoli. S tem boste tudi izkazali in dokazali največjo možno skrbnost pri uresničevanju preventivnih ukrepov – tudi za vsaj delno razliko od države.

V tem primeru bi – prepričan sem, ker so me prepričali tisti, ki vedo, kaj počnejo, govorijo in v kaj prepričujejo – z eno potezo rešili problem, ki ga država ne le ne uspe, ampak zelo očitno noče in ne želi rešiti (ker to temo povsem ignorira, od aprila 2020). Zato bi v tem primeru morali (!) biti pravno nedotakljivi. Kar pa ne pomeni, da bi tudi bili – pravno nedotakljivi. Tudi v tem primeru namreč ne bi mogel in ne morem z gotovostjo predvideti odziva državne represije, tudi ne dela sodišč. Prva in druga so iz sveta, ki ga ne razumem in ki mu pripadam le zato, ker nimam prave alterntivne izbire – ne biti del tega sveta in ne živeti v tem, njim očitno všečnem in ustrezajočem svetu.

https://andraz-tersek.si/spostovani-gostinci-in-spostovane-gostinke/?fbclid=IwAR3JVfGYFjj-Dze17dChQ1FRMIWlhvGVBuS_UuoZwlIdjApVIVnJA4SMy6Y

Ma ajde spizdi s temi črevi že enkrat.

kaj je papak?

Ne verjamem v virus v tašni grozni obliki, kot nam ga prikazujejo. Ne verjamem v razkuževanje, maske, hitre teste…
Ampak glede na to, da v to verjame 90{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} ljudi, ki jih poznam in mi vsakotedensko kokodakajo o ljudeh, ki se ne držimo ukrepov in o cepivu in testih… sem prišla kot gostinka do tega zaključka. Vladi paše, da sem doma in mi za to daje 80{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} plače – kako drago bom to vračala ne razmišljam, poizkušam uživat fraj dneve, ki jih v 20 letni karieri v gostinstvu nikoli nisem imela. In delala na božič in veliko noč ne kot trgovke, ki so bile takrat doma.
Ne mislim se izpostavljat, ker nas je premalo-enako mislečih.
In pod takimi pogoji in tako presranimi ljudmi okrog mene, raje ne odpiram lokalov, ker bi delala večjo zgubo kot sedaj.
Ko bomo, če bomo letos sploh imeli dovoljenje za delo in ko bomo prve tedne zalaufali in vidim kako bo šlo…takrat se pa oglasim in če bo preslabo se mi ni problem izpostavit.
Če samo gledam trgovce, (ne živilske) teden dni odprti, dva zaprti, dva odprti kmalu sledi zapiranje, vsakotedenski testi, omejeno št.kupcev… omejena kvadratura… pa kako se jim da…