Spoznal sem žensko, ki ima borderline. Mi lahko svetujete?
soft, 14.02.2022 ob 20:08
Vule, 14.02.2022 ob 20:02
Vule, 14.02.2022 ob 19:59
soft, 14.02.2022 ob 19:25
Super, da se tudi o takih temah govori, izraža stiske in občutke. A nekateri greste v obsojanju oz kar postavljanju diagnoz kar konkretno čez mejo vaših pristojnosti in sposobnosti. V marsičem si niti stroka ni enotna zaradi kompleksnosti takšnih primerov, kaj šele pri svetovanju oz pri reševanju le-teh. Tukaj se pa prikazuje nom, mom, na podlagi par prebranih knjig ali mnenj strokovnjakov z yt, podcastov.. meša vse povprek in pametuje. S tem se po mojem dela velika škoda. Vsak primer je namreč zelo specifičen in unikaten, ravno zaradi ozadja in poti, ki pripelje človeka do določenih vzorcev obnašanja, torej je različnih situacij toliko, kolikor je ljudi. Poenostavljanje, posploševanje in metanje vsega v isti koš nikakor ni na mestu.
Za konec morda še to, vsi smo mi na nek način ranjeni, poškodovani, izkušnje so nas spremenile in lahko za čisto vsakega najdemo kakšno diagnozo, na hitro. V resnici je pa ravno to tisto, kar nas razlikuje od drugih in dela tako posebne. Če bi gledali več s srcem, bi videli mimo diagnoz in če ne bi secirali vsake situacije, bi ugotovili da je vse kar taka oseba potrebuje ljubezen, sočutje in sprejemanje. Tako kot vsi. Torej smo na koncu enaki. Zazrite se raje vase in svojo ‘diagnozo’ in se trudite izražati tako, da drugih ne poškodujete ali s svojim obnašanjem povzročite bolečino. Edino tako se lahko kolektivno zaceli svet, ustvari boljšega…z vsako malenkostjo, ki jo oddamo vanj. Naj bo iz srca.
Skorajda grem stavit da ne pišeš iz izkušenj 😉
Verjamem da je na internetu sila enostavno trosit hipijevske puhlice.
Nimam izkušenj. Vsaj, da bi jaz vedela ne. Imenuj jih puhlice, jaz pač tako razmišljam in na forumu napišem moje trenutno mnenje. Če in ko bom pa kdaj doživela kaj podobnega in razmišljala drugače, bom takrat tudi komentirala drugače.
sori soft, ampak res si polna new agevskih ‘love conquers all’ puhlic, tako da predvsem TI potrebuješ malo več podkovanosti in zrelosti. Pojma nimaš, o čem govoriš, zlasti tisti tvoj nasvet avtorju ‘spoznaj jo, ljubi jo’, je milo rečeno pomikovanja vredna puhlica, pa brez zamere. In da ne bo pomote, nisem bila v razmerju z mom ali nom osebami, jih pa imam v prijateljskih krogih, zlasti narcise, ki jih vsepovsod polno, predvsem pri ženskah oblika ‘jaz, uboga žrtev’, kar je skrito in zavito v igro navideznega spoštovanja do drugih, v resnici pa take ‘pajkovke’ samo prežijo, da drugega izkoristijo in to opravičujejo s tem, da jim je pač ‘treba pomagat’, ker one so ‘boge’, ‘mama jih ni imela dovolj rada’, niso videne in slišane, itd.
To ni tako, kot si ti na prvo naivno trapasto žogo predstavljaš, da taka oseba hodi naokoli z jasno izkazanim takšnim odnosom do sebe in življenja in se jo vidi z aviona in kdo pameten se ji ne bi izognil. Nom in MOM so skriti pojavi, ki počasi dvigajo glavo. Seveda je res, da si vse odnose v življenju sami nakopljemo, tudi narcisa, vendar je tvoje pametovanje samo odraz, kako nezrelo gledaš na stvari in na odnose, kot na neko matematično enačbo, kjer je vse lepo urejeno in jasno. Koliko si sploh stara? Ker ne deluješ po zrelosti več kot kakih 30 ali še manj.
Tovrstni ljudje se največkrat nalepijo na empate. Empati so naravno nagnjeni delit, pomagat in mejo težko postavljajo, ker imajo po navadi veliko toleranco do ljudi in so zelo odpuščajoči. Empata odlikuje širina in velikodušnost, zato zanj ni naravno, da nekoga da na hladno, ker še vedno v drugem vidi človeške lastnosti in prepozna kvalitete in mu je normalno, da ne bo zaradi par napak človeka kar odpisal. In še enkrat poudarjam – tu ne gre za jasno izražene narcisistične lastnosti, to ni vidno na prvi pogled. To so mala spodjedanja, malenkosti, ki jih nekdo, ki je velikodušen, zlahka odpušča – ker je tudi prav, da jih odpušča! Namreč v zdravem odnosu se marsikaj spregleda, odpusti, ker se gleda na celovito sliko človeka in je povsem naravno in zrelo, da se malenkostni spodrsljaji odpustijo. Ampak pri odnosu z narcisom je problem v tem, da gre ta velikodušnost samo v eno smer. Pri narcisu, zlasti pri ‘feminilni’ obliki, ki jo je zelo težko zaznati, če človek s tem nima izkušenj, dolgo časa ne opaziš, da tovrstne velikodušnosti z druge strani ni oz. je samo zaigrana, ker te narcis rabi in zato presodi, da je bolje, da si vseeno v njegovem življenju. Empat spusti, odpusti, je velikodušen, kar zdrava oseba ceni in vrača – narcis pa to razume kot zeleno luč za svoje obnašanje in da mu je vse dovoljeno. Poleg tega so narcisi strašno manipulativni, zlasti pri ženski obliki, zelo se potrudijo pokazat lep obraz, vrnit energijo, kažejo navidezno spoštovanje in znajo celo veliko dajat- ampak ne zato ker te res cenijo ali imajo radi, ampak zato ker se bojijo, da boš odšel, če ti sami nečesa ne bodo dali. Empat ali recimo samo nek zdrav človek to dolgo časa lahko razume, kot da ima nek pristen odnos in izmenjavo, v resnici pa narcis samo mešetari in kalkulira. In seveda to ne počne zavestno. To so instinktivna dejanja narcisa, a vsa so usmerjena k temu, da narcis ohrani sebe in svoj vir pozornosti ter podpore, ki jo dobiva od drugega. To je ves njegov cilj – ohraniti vir, ker ga sam nima.
Niso te motnje na prvo žogo patološke in v nebo vpijoče. Včasih seveda tudi so in veš, da se moraš takim osebam izognit, a večinoma so to neke mlačne oblike zlorab, ki jih zlahka zamenjaš za ‘stres’, ‘slab dan’, ‘težko obdobje’, ‘človek ima krizo’, ‘krhka je, ker ima vsega preveč’, ‘malo se ji je vsega nabralo pa zdaj ne zmore’, ‘pms’, ‘tečen dec’, – ja, govorim zlasti o ženskah, ker imam s tem izkušnjo. Empat dela napako, ker vsa ta obnašanja razume, tolerira, celo opravičuje – kar je v zdravem odnosu prav, prav je, da kdaj odpustimo kako slabo voljo, slab dan, da nismo kot neke mimoze in da tudi zdržimo negativne ali manj lepe plati človeka in odnosa – vendar to velja za zdrav odnos z zdravo osebo. Tovrstno razumevanje pa je pri narcisih pot v pekel – ker ta oseba iz vloge žrtve ne gre in ne gre in PRIČAKUJE, da ji bo vse odpuščeno, ne čuti krivde in odgovornosti za takšno vedenje, ravno nasprotno – krivdo zna nabijati drugemu! ‘Ne razumeš me’, ‘zdaj sem res v težkem obdobju, pa me še ti moriš’, itd. Potem en zdrav človek res pomisli, da je oseba samo malo depresivna,da se res bori z nečim – pri tem narcisi prelisičijo celo psihoterapevte! Tako da ni to tako na prvo žogo enostavno za prepoznat. Dejansko ne veš, za kaj gre, dokler se stvar ne ponavlja čez neko daljše obdobje in ko začneš ugotavljat, da si ob tej osebi prazen in izčrpan. Potem si seveda na to osebo že vezan, v njo si investiran, tako da ni tako enostavno kar odrezat in it, zlasti ne za empata, ki veliko čustveno investira v druge in se potem še čuti krivega, da je drugega zapustil v stiski.
Vsi mislijo, da je narcis nek nastopač, ki preglasi druge in vidi samo sebe. V osnovi je narcis prazen, brez jaza in ga je treba stalno hranit. Je jama brez dna in dolgo časa lahko misliš, da je samo preobčutljiv, žalosten, zaskrbljen ali ranjen. Empati seveda na to letijo kot čebele na med – in ja, če je oseba zares samo žalostna, ranjena in depresivna, je lahko empat čudovita prisotnost in res nekomu pomaga ozdravet. Samo NE PRI NARCISU! Za narcisa NI rešitve – ta jama se nikoli ne napolni, narcis je še kar ‘žalosten’ in žrtev, še kar ima slabe dneve in se ‘ne zna postavit zase’, bogi je, in to ima zelo pritajene oblike, zlasti pri ženskah je velikokrat prisotna oblika ‘mučence’, ‘skrbne matere, ki se razdaja’, a v sebi besni, ker ji ne dajo priznanja, ‘prijateljice, ki ti bo za rojstni dan pekla torto’, a pričakovala, da boš vedno poslušala njeno tarnanje in ti zamerila, če se ji kdaj ne boš mogla odzvat,itd. In težava je tudi in zlasti v tem, da sami narcisi znajo odlično kar nekaj časa igrat dober odnos, ne zato ker te imajo radi, ampak zato ker NOČEJO IZGUBIT VIRA, ker jim prav prideš. Znajo biti zelo pozorni, spomnijo se na tvoj rojstni dan, pečejo ti piškote, vprašajo kako si, imaš celo narcise, ki so glavni pri ‘pomoči drugim’ in oh in sploh skrbni in večinoma se itak imajo za ‘občutljive mile skrbne duše’, ki ‘so jih drugi prezrli’ in podobno. In tudi to ni na prvo žogo, saj ne govorijo o tem na glas, ampak je to nekako stalno prisotno, v kaki bežni opazki, v odnosu do nekoga, v zamerah, ki jih gojijo, v užaljenosti, ki ji oni rečejo ‘prizadetost in občutljivost’, in še in še.
Tako da poslušaj svoj lasten nasvet in ne pametuj o tem na prvo žogo, ker resnično udarjaš mimo, da bolj ne bi mogla. Naberi si kaj življenjskih izkušenj, ne nujno z narcisi ampak nasploh, da ne boš tako površinsko presojala kompleksnih človeških zadev, kajti dejansko si s to naivnostjo na dobri poti, da nekega dne postaneš žrtev ravno takšnega prikritega narcisa.
wake up, 17.02.2022 ob 18:48
sori soft, ampak res si polna new agevskih ‘love conquers all’ puhlic, tako da predvsem TI potrebuješ malo več podkovanosti in zrelosti. Pojma nimaš, o čem govoriš, zlasti tisti tvoj nasvet avtorju ‘spoznaj jo, ljubi jo’, je milo rečeno pomikovanja vredna puhlica, pa brez zamere. In da ne bo pomote, nisem bila v razmerju z mom ali nom osebami, jih pa imam v prijateljskih krogih, zlasti narcise, ki jih vsepovsod polno, predvsem pri ženskah oblika ‘jaz, uboga žrtev’, kar je skrito in zavito v igro navideznega spoštovanja do drugih, v resnici pa take ‘pajkovke’ samo prežijo, da drugega izkoristijo in to opravičujejo s tem, da jim je pač ‘treba pomagat’, ker one so ‘boge’, ‘mama jih ni imela dovolj rada’, niso videne in slišane, itd.
To ni tako, kot si ti na prvo naivno trapasto žogo predstavljaš, da taka oseba hodi naokoli z jasno izkazanim takšnim odnosom do sebe in življenja in se jo vidi z aviona in kdo pameten se ji ne bi izognil. Nom in MOM so skriti pojavi, ki počasi dvigajo glavo. Seveda je res, da si vse odnose v življenju sami nakopljemo, tudi narcisa, vendar je tvoje pametovanje samo odraz, kako nezrelo gledaš na stvari in na odnose, kot na neko matematično enačbo, kjer je vse lepo urejeno in jasno. Koliko si sploh stara? Ker ne deluješ po zrelosti več kot kakih 30 ali še manj.
Tovrstni ljudje se največkrat nalepijo na empate. Empati so naravno nagnjeni delit, pomagat in mejo težko postavljajo, ker imajo po navadi veliko toleranco do ljudi in so zelo odpuščajoči. Empata odlikuje širina in velikodušnost, zato zanj ni naravno, da nekoga da na hladno, ker še vedno v drugem vidi človeške lastnosti in prepozna kvalitete in mu je normalno, da ne bo zaradi par napak človeka kar odpisal. In še enkrat poudarjam – tu ne gre za jasno izražene narcisistične lastnosti, to ni vidno na prvi pogled. To so mala spodjedanja, malenkosti, ki jih nekdo, ki je velikodušen, zlahka odpušča – ker je tudi prav, da jih odpušča! Namreč v zdravem odnosu se marsikaj spregleda, odpusti, ker se gleda na celovito sliko človeka in je povsem naravno in zrelo, da se malenkostni spodrsljaji odpustijo. Ampak pri odnosu z narcisom je problem v tem, da gre ta velikodušnost samo v eno smer. Pri narcisu, zlasti pri ‘feminilni’ obliki, ki jo je zelo težko zaznati, če človek s tem nima izkušenj, dolgo časa ne opaziš, da tovrstne velikodušnosti z druge strani ni oz. je samo zaigrana, ker te narcis rabi in zato presodi, da je bolje, da si vseeno v njegovem življenju. Empat spusti, odpusti, je velikodušen, kar zdrava oseba ceni in vrača – narcis pa to razume kot zeleno luč za svoje obnašanje in da mu je vse dovoljeno. Poleg tega so narcisi strašno manipulativni, zlasti pri ženski obliki, zelo se potrudijo pokazat lep obraz, vrnit energijo, kažejo navidezno spoštovanje in znajo celo veliko dajat- ampak ne zato ker te res cenijo ali imajo radi, ampak zato ker se bojijo, da boš odšel, če ti sami nečesa ne bodo dali. Empat ali recimo samo nek zdrav človek to dolgo časa lahko razume, kot da ima nek pristen odnos in izmenjavo, v resnici pa narcis samo mešetari in kalkulira. In seveda to ne počne zavestno. To so instinktivna dejanja narcisa, a vsa so usmerjena k temu, da narcis ohrani sebe in svoj vir pozornosti ter podpore, ki jo dobiva od drugega. To je ves njegov cilj – ohraniti vir, ker ga sam nima.
Niso te motnje na prvo žogo patološke in v nebo vpijoče. Včasih seveda tudi so in veš, da se moraš takim osebam izognit, a večinoma so to neke mlačne oblike zlorab, ki jih zlahka zamenjaš za ‘stres’, ‘slab dan’, ‘težko obdobje’, ‘človek ima krizo’, ‘krhka je, ker ima vsega preveč’, ‘malo se ji je vsega nabralo pa zdaj ne zmore’, ‘pms’, ‘tečen dec’, – ja, govorim zlasti o ženskah, ker imam s tem izkušnjo. Empat dela napako, ker vsa ta obnašanja razume, tolerira, celo opravičuje – kar je v zdravem odnosu prav, prav je, da kdaj odpustimo kako slabo voljo, slab dan, da nismo kot neke mimoze in da tudi zdržimo negativne ali manj lepe plati človeka in odnosa – vendar to velja za zdrav odnos z zdravo osebo. Tovrstno razumevanje pa je pri narcisih pot v pekel – ker ta oseba iz vloge žrtve ne gre in ne gre in PRIČAKUJE, da ji bo vse odpuščeno, ne čuti krivde in odgovornosti za takšno vedenje, ravno nasprotno – krivdo zna nabijati drugemu! ‘Ne razumeš me’, ‘zdaj sem res v težkem obdobju, pa me še ti moriš’, itd. Potem en zdrav človek res pomisli, da je oseba samo malo depresivna,da se res bori z nečim – pri tem narcisi prelisičijo celo psihoterapevte! Tako da ni to tako na prvo žogo enostavno za prepoznat. Dejansko ne veš, za kaj gre, dokler se stvar ne ponavlja čez neko daljše obdobje in ko začneš ugotavljat, da si ob tej osebi prazen in izčrpan. Potem si seveda na to osebo že vezan, v njo si investiran, tako da ni tako enostavno kar odrezat in it, zlasti ne za empata, ki veliko čustveno investira v druge in se potem še čuti krivega, da je drugega zapustil v stiski.
Vsi mislijo, da je narcis nek nastopač, ki preglasi druge in vidi samo sebe. V osnovi je narcis prazen, brez jaza in ga je treba stalno hranit. Je jama brez dna in dolgo časa lahko misliš, da je samo preobčutljiv, žalosten, zaskrbljen ali ranjen. Empati seveda na to letijo kot čebele na med – in ja, če je oseba zares samo žalostna, ranjena in depresivna, je lahko empat čudovita prisotnost in res nekomu pomaga ozdravet. Samo NE PRI NARCISU! Za narcisa NI rešitve – ta jama se nikoli ne napolni, narcis je še kar ‘žalosten’ in žrtev, še kar ima slabe dneve in se ‘ne zna postavit zase’, bogi je, in to ima zelo pritajene oblike, zlasti pri ženskah je velikokrat prisotna oblika ‘mučence’, ‘skrbne matere, ki se razdaja’, a v sebi besni, ker ji ne dajo priznanja, ‘prijateljice, ki ti bo za rojstni dan pekla torto’, a pričakovala, da boš vedno poslušala njeno tarnanje in ti zamerila, če se ji kdaj ne boš mogla odzvat,itd. In težava je tudi in zlasti v tem, da sami narcisi znajo odlično kar nekaj časa igrat dober odnos, ne zato ker te imajo radi, ampak zato ker NOČEJO IZGUBIT VIRA, ker jim prav prideš. Znajo biti zelo pozorni, spomnijo se na tvoj rojstni dan, pečejo ti piškote, vprašajo kako si, imaš celo narcise, ki so glavni pri ‘pomoči drugim’ in oh in sploh skrbni in večinoma se itak imajo za ‘občutljive mile skrbne duše’, ki ‘so jih drugi prezrli’ in podobno. In tudi to ni na prvo žogo, saj ne govorijo o tem na glas, ampak je to nekako stalno prisotno, v kaki bežni opazki, v odnosu do nekoga, v zamerah, ki jih gojijo, v užaljenosti, ki ji oni rečejo ‘prizadetost in občutljivost’, in še in še.
Tako da poslušaj svoj lasten nasvet in ne pametuj o tem na prvo žogo, ker resnično udarjaš mimo, da bolj ne bi mogla. Naberi si kaj življenjskih izkušenj, ne nujno z narcisi ampak nasploh, da ne boš tako površinsko presojala kompleksnih človeških zadev, kajti dejansko si s to naivnostjo na dobri poti, da nekega dne postaneš žrtev ravno takšnega prikritega narcisa.
Ostajam pri svojem prepričanju. Žal ne utegnem brati tako dolgih zapisov, sploh po tonu pisanja v prvem stavku, me mine takoj. Hvala vseeno za trud in skrb, a nimam jaz težav s tem, sem le podala svoje mnenje. Obrnite se na avtorja
Ploskam tvojemu zapisu. In dodajam še tole: Šla sem iz evforične faze, ko se mi je “pojavil” preživetveni nagon, skozi pekel in se ga rešila. Po nekaj letnih bitkah okoli delitve skupnega premoženja. Z dobri, odvetnikom, ki ni bil poceni. Ampak nič ni v primerjavi z blaženim mirom, ki ga imam zdaj.
Aja, pa skupnih otrok nisva imela.
borderline, 13.02.2022 ob 18:28
Pred nekaj meseci sem spoznal žensko, ki ima borderline. To mi je priznala, ko sva bila že skupaj. Ona pravi, da ne verjame sicer, da ga ima. Izvedel sem po čistem naključju pri njej doma. Kaj je borderline, prej nisem imel pojma. Potem sem šel prebirat o tem, pa mi dejansko še vedno ni nič jasno. Je ta stvar ozdravljiva, ali ni? Problem je, ker sem se v to žensko zatreskal. Privlači me tako fizično, kot tudi umsko. Pravi, da sem njen idealen moški. Tudi podobne hobije imava, skratka zelo sva si podobna.
Kar me je zmotilo že na začetku pa je bilo to, da so bili vsi njeni bivši slabi, so jo varali itd… Mal se mi je zdelo neiskreno. Ima nekaj prijateljic, pa se zelo hitro skregajo. To je zelo podobno kot kar sem prebral na internetu o borderlinu. Nekajkrat se je razjezila tudi name zaradi čistih brezveznosti, recimo ker sem zamudil par minut, pa mi je zagrozila, da sem neiskren.
Po eni strani mi je idealna ženska, po drugi pa se jo mal bojim, čist po pravici povedano. Ima kdo tukaj izkušnje z borderlini, pa mi lahko svetuje, se da pozdravit, kaj lahko naredim ?
Največji problem v celotni situaciji je, da ne verjame, da ima borderline. Dokler alkoholik ne verjame, da je alkoholik, ne bo nič z zdravljenjem.
Odlicno napisano.
Osebno bi vsakemu ki ga zanima vec res priporocal da si na youtubu najde kanale ki jih imajo “osvesceni narcisi” kajti njihovo custvovanje in dojemanje realnosti je drugacno,brezcustveno.Ko vidis da so custveni odzivi na reakcije nauceno sfejkani.
Ker prva napaka ki jo naredis kot empath je v temu da se probas dat v cevlje nekoga vedar pri temu na zadeve napacno gledas skozi svojo emocionalno prizmo in ne hladno preracunljivo koristoljubno.
izobraziti se je treba in v sebi najti zakaj nekaj dopuscas in rabis,toleriras da potem lahko trajno izboljsas svoje zivljenje.Pa to je pomoje tudi najboljsi nacin da za vedno unicis trauma bond in postavis zdrave meje.
za soft: pa koga briga, ali ti to prebereš ali ne – zapisi tule so namenjeni vsem! Ali imaš res tak ego trip, da misliš, da bo nekdo spisal vse to samo zate, ker si to ti? ljudje tule delijo svoje izkušnje, o katerih ti pojma nimaš! In namesto da bi pokazala kaj spoštovanja in ponižnosti ob tem skrajnem pomanjkanju življenjskih izkušenj, si dejansko domišljaš, da boš tule popolnoma zelena in nedorasla pametovala ljudem, ki so šli čez konkretne in tudi zelo boleče stvari.
nauči se malo ponižnost, idi ven iz te blesave kobajagi ‘duhovne’ priče in odrasti.
wake up, zelo realen zapis, bravo!
una softič se je pa hvalabogu spokala iz te teme, jaoj, pa res se ti prav obrača ob teh floskulah, ta ženska nima empatije sploh, saj zato pa ne dojame, za kaj gre….
če ima še kdo kako izkušnjo za podelit, zelo dobrodošlo. narcizma je ogromno med folkom in sploh se ga ne zavedaš, dokler nisi potunkan do grla…dobro je da seo tem govori, več veš, prej prepoznaš znake…čeprav je za ljudi z razvito empatijo se tžko izognit narisom, ker to dvoje gre skup ko ata na mamo. narcis rabi empatičnega človeka in ga ulovi, empatične človek pa se zaplete not, brez da bi vedel kdaj, ker mu enostavno ni jasno oz. razmišlja čustveno…zgoraj je res dober sestav, kako to poteka, moramo pazit nase…
bnbrrr, 17.02.2022 ob 20:20
Največji problem v celotni situaciji je, da ne verjame, da ima borderline. Dokler alkoholik ne verjame, da je alkoholik, ne bo nič z zdravljenjem.
Precej alkoholikov je borderline in so prepričani, da niso ne borderline, ne alkoholiki. 😉
Poznam enega takega. Po dekadah truda ga je zapustila celotna družina in večina prijateljev.
povejte mi to, 18.02.2022 ob 13:52
Torej po vaše oseba z borderline motnjo ni čustvena?
Kakor pogledaš. Jaz bi rekel, da še preveč. Najprej se joka, čez 5 minut se že reži in ko misliš da je ok, ti pa nož zabije v hrbet z nekim dejanjem. Potem pa kakšno izsiljevanje pa opravičevanje pa jok in pol spet smeh. Ti pa ne veš kaj bi sploh še naredil. Karkoli narediš, se bo vse skupaj ponovilo. Potem pa razlož, kaj je to.
moja je bla taka, 18.02.2022 ob 14:18
Kakor pogledaš. Jaz bi rekel, da še preveč. Najprej se joka, čez 5 minut se že reži in ko misliš da je ok, ti pa nož zabije v hrbet z nekim dejanjem. Potem pa kakšno izsiljevanje pa opravičevanje pa jok in pol spet smeh. Ti pa ne veš kaj bi sploh še naredil. Karkoli narediš, se bo vse skupaj ponovilo. Potem pa razlož, kaj je to.
To verjetno nakazuje na neko čustveno neuravnovešenost, odvisno koliko je to močno in kako pogosto se dogaja. Ampak, kot eni zgoraj govorijo, da je taka oseba samo en preračunljivec in malipulativna, se pa ne strinjam.
Mešate hruška in žabe. Lahko je le visoko občutljiva, lahko ima ADHD, lahko je depresivna, veliko možnosti. Ne delajte zaključkov, če niste za to.
Visoka senzitivnost (tudi visoka občutljivost ali ang. high sensitivity) je prirojena osebnostna lastnost tistih oseb, katerih živčni sistem je bolj občutljiv in se ob stiku z zunanjimi in notranjimi dražljaji prej vzdraži kot pri ostalih ljudeh. Visoka senzitivnost je prisotna pri 20% populacije, pri čemer je pri moških in ženskah zastopana v enaki meri. Visoko senzitivne osebe so bile v otroštvu s strani staršev ali učiteljev zelo verjetno označene za sramežljive ali bolj zadržane, v odraslosti pa prepoznane kot introvertirane osebe. Kakorkoli, to ne drži vedno, saj je kar 30% visoko senzitivnih oseb ekstrovertiranih.
Čeprav je visoka senzitivnost povsem normalen pojav, je še vedno v veliko primerih napačno razumljena, mnogokrat ji je dodan negativen predznak, češ, ‘biti občutljiv pa res ni dobro’ ali celo, ‘ne smeš biti občutljiv.’ Visoka občutljivost se namreč v zahodnem svetu, kjer se uspeh in dobro življenje pogosto povezuje z intenzivnostjo, količino in hitrostjo, marsikdaj res ne znajde najbolje. To je škoda, saj s sabo prinaša veliko pozitivnega, in jo, če jo sprejmemo kot del nas, resnično lahko obrnemo sebi v prid.
Kako vem, ali sem visoko senzitiven/a?
Visoko senzitivne osebe doživljajo svet okoli njih drugače kot ostali ljudje. Zaradi živčnega sistema, ki je veliko prej vzdražen kot pri ostali populaciji, informacije, ki jih sprejemajo iz okolja, procesirajo bolj intenzivno. To jim seveda prinese velike darove, kot je ustvarjalnost, empatičnost, intuitivnost in stik s svojim bogatim notranjim svetom, vendar so zaradi svoje sicer podedovane občutljivosti tudi bolj podvrženi stresu in drugim močnim dražljajem iz okolja. To lahko rezultira v pogosti izčrpanosti in večji potrebi po počitku, osami in tišini.
Za visoko senzitivne oz. visoko občutljive osebe je značilno, da:
imajo zelo živ in bogat notranji svet. Kot otroci so verjetno imeli veliko namišljenih prijateljev in se kratkočasili z dnevnim sanjarjenjem. V odraslosti pa jih spremljajo zelo žive in realistične sanje.
so globoko ganjeni nad lepoto umetnosti, narave ali glasbe.
se zlahka vznemirijo ali prestrašijo. Zelo verjetno bodo gledanje filmov z nasilnimi prizori zavrnili, saj jih to zelo vznemiri. Zelo težko prenašajo tudi kakršnekoli novice o krutostih, ki se dogajajo nad živalmi ali naravo.
se hitro počutijo preobremenjene. Veliko opravkov v omejenem času jih lahko spravi v hudo stisko.
burno odreagirajo, tudi ko situacija ni nujno ogrožajoča. Nenadni in glasni zvoki jih lahko zelo prestrašijo.
so bolj občutljivi na močno svetlobo, fizično bolečino, kofein in lakoto.
hitro opazijo spremembe ali podrobnosti v okolici, prav tako hitro opazijo tudi počutje drugih ljudi. Morda čustva drugih celo prevzamejo nase, kar je lahko zelo izčrpavajoče.
jih spremembe vznemirijo. Raje imajo rutino, ker jim je znana in zato prinaša manj dražljajev kot pa popolnoma nova situacija.
Kaj zate pomeni, da je nekdo ‘čustven’? kaj je to? Ljudje strašno radi uporabljajo ta izraz, pa v resnici sploh ne vejo, kaj hočejo s tem reči. vsi ljudje so čustveni, vsi doživljajo emocije – razen recimo psihopati, ki imajo dejansko fiziološke okvare v možganih in so resnično hladnokrvni. Samo to je zelo mali procent ljudi. Drugače pa je ‘čustvenost’ normalen pojav, vsi imamo čustva, od veselja, do strahu, jeze, itd. Še živali imajo čustva.
Gre za to, ali ima oseba empatijo, ne pa čustva. Merilo čustvene zrelosti je sposobnost samoregulacije in razmejevanja ter empatija. Imaš ti zelo “čustvene” ljudi, pri katerih je čustovanje izjemno egocentrično. Velikokrat so močni čustvovalci zelo vase zaverovani, ubadajo se samo s tem, kar čutijo sami, ne zanima jih druga oseba. Tudi ko se cmizdrijo ob žalostnih zgodbah in so navidezno strašno “sočutni”, v resnici samo izrabljajo tujo zgodbo, da se spet ubadajo samo s svojimi emocijami in da je drama okrog njih. Imajo pač svoj teater in svoj show in mislijo, da so njihove emocije najpomembnejše in da se jim morajo vsi prilagodit in jih brezpogojno sprejet. Tudi so ekshibionistični v emocijah, dostikrat jih na veliko razkazujejo, ven mečejo in pri tem mislijo, da je to zato, ker so tako ‘senzibilni’ in ‘čustveni’ in ‘občutljivi’. V resnici so samo čustveno neinteligentni in vase zaverovani ter dejansko na stopnji otroka, ki se ne zna samoregulirat. Druge nasiljujejo, da ne rečem posiljujejo s svojimi emocijami in če jih v tem razkazovanju emocij zavrneš, te seveda obtožijo, da si hladen in ‘nečustven’. Ne zavedajo se, da sami niso prav nič senzibilni, ampak izjemno egocentrični. Bordeline osebe so zato so velikokrat tudi narcisistične. Narcis nima selfa, borderline pa nima centra, zato ga emocionalno meče na vse strani, bruha emocije ven, pa kamor pade, pade, kolateralna škoda so pa bližnji okoli njega.
Borderlinovci že čustvujejo, ja, samo nimajo sočutja do drugega pri tem. Nimajo meje in sposobnosti samoregulacije ter samorefleksije. Sočutje pomeni upoštevati mejo in realnost drugega, ga vzeti v zakup, to pa pomeni tudi sposobnost, da daš lastna čustva na stran, da jih zamejiš, zadržiš v sebi, zase, in s tem daš prostor drugemu, če je potrebno. Ter predvsem paziš, kako tvoje obnašanje deluje na drugega. Ne pa da z emocijami bruhaš vse naokoli in se pri tem ne vprašaš, kaj leti na drugega, ter ne opaziš, da si si ves prostor vzel samo zase.
P4p, 18.02.2022 ob 14:42
MOM motnja ima izkrivljeno mocno custvenost, empatijo z napako.
NOM je pa brez pravih custev do drugih razen seveda do sebe.
Torej je oseba čustvena. Izkrivljenost pa si ne znam prav dobro razložiti. Mogoče kakšna razlaga? Neuravnovešenost bi bila to? Kdaj oseba izkrivljeno čustvuje? Kadar se npr. 5 min smeje, potem pa 5 min joče? Empatična ni ali je? Kakšna empatija z napako?
Lahko da, 18.02.2022 ob 14:51
Mešate hruška in žabe. Lahko je le visoko občutljiva, lahko ima ADHD, lahko je depresivna, veliko možnosti. Ne delajte zaključkov, če niste za to.
Visoka senzitivnost (tudi visoka občutljivost ali ang. high sensitivity) je prirojena osebnostna lastnost tistih oseb, katerih živčni sistem je bolj občutljiv in se ob stiku z zunanjimi in notranjimi dražljaji prej vzdraži kot pri ostalih ljudeh. Visoka senzitivnost je prisotna pri 20% populacije, pri čemer je pri moških in ženskah zastopana v enaki meri. Visoko senzitivne osebe so bile v otroštvu s strani staršev ali učiteljev zelo verjetno označene za sramežljive ali bolj zadržane, v odraslosti pa prepoznane kot introvertirane osebe. Kakorkoli, to ne drži vedno, saj je kar 30% visoko senzitivnih oseb ekstrovertiranih.
Čeprav je visoka senzitivnost povsem normalen pojav, je še vedno v veliko primerih napačno razumljena, mnogokrat ji je dodan negativen predznak, češ, ‘biti občutljiv pa res ni dobro’ ali celo, ‘ne smeš biti občutljiv.’ Visoka občutljivost se namreč v zahodnem svetu, kjer se uspeh in dobro življenje pogosto povezuje z intenzivnostjo, količino in hitrostjo, marsikdaj res ne znajde najbolje. To je škoda, saj s sabo prinaša veliko pozitivnega, in jo, če jo sprejmemo kot del nas, resnično lahko obrnemo sebi v prid.
Kako vem, ali sem visoko senzitiven/a?
Visoko senzitivne osebe doživljajo svet okoli njih drugače kot ostali ljudje. Zaradi živčnega sistema, ki je veliko prej vzdražen kot pri ostali populaciji, informacije, ki jih sprejemajo iz okolja, procesirajo bolj intenzivno. To jim seveda prinese velike darove, kot je ustvarjalnost, empatičnost, intuitivnost in stik s svojim bogatim notranjim svetom, vendar so zaradi svoje sicer podedovane občutljivosti tudi bolj podvrženi stresu in drugim močnim dražljajem iz okolja. To lahko rezultira v pogosti izčrpanosti in večji potrebi po počitku, osami in tišini.
Za visoko senzitivne oz. visoko občutljive osebe je značilno, da:
imajo zelo živ in bogat notranji svet. Kot otroci so verjetno imeli veliko namišljenih prijateljev in se kratkočasili z dnevnim sanjarjenjem. V odraslosti pa jih spremljajo zelo žive in realistične sanje.
so globoko ganjeni nad lepoto umetnosti, narave ali glasbe.
se zlahka vznemirijo ali prestrašijo. Zelo verjetno bodo gledanje filmov z nasilnimi prizori zavrnili, saj jih to zelo vznemiri. Zelo težko prenašajo tudi kakršnekoli novice o krutostih, ki se dogajajo nad živalmi ali naravo.
se hitro počutijo preobremenjene. Veliko opravkov v omejenem času jih lahko spravi v hudo stisko.
burno odreagirajo, tudi ko situacija ni nujno ogrožajoča. Nenadni in glasni zvoki jih lahko zelo prestrašijo.
so bolj občutljivi na močno svetlobo, fizično bolečino, kofein in lakoto.
hitro opazijo spremembe ali podrobnosti v okolici, prav tako hitro opazijo tudi počutje drugih ljudi. Morda čustva drugih celo prevzamejo nase, kar je lahko zelo izčrpavajoče.
jih spremembe vznemirijo. Raje imajo rutino, ker jim je znana in zato prinaša manj dražljajev kot pa popolnoma nova situacija.
Spet pozabljaš na glavni kriterij – empatijo. Upoštevanje drugega. Namreč vse motnje so vidne v odnosih in na to pozabljate. Ti si lahko vse mogoče, senzitivec ali pa imaš osebnostne motnje, a dokler ne stopiš v interakcijo z drugimi, z zunanjim svetom, je tvoja motnja lahko povsem neopažena. Iz kakšnega testa si, se vidi, ko greš v odnose, profesionalne ali osebne. Tu se vidi resnična čustvena inteligenca, empatija in samoregulatorni mehanizmi.
Jaz sem visoko senzitivna oseba in poznam kar nekaj takih, ker se tudi gibljem v takih krogih. Samo ne pričakujem, da se bodo vsi temu prilagajali, svoja občutja zadržim zase, za samoregulacijo potrebujem umik in samoto, ko se regeneriram, spet delujem v družbi, na način ki ne moti in ne vpada v teritorij drugega. Ko me stvari vznemirijo (pri meni je močna preobčutljivost na hrup, med drugim), ne naredim scene in drame, ne pričakujem, da se bo vse vrtelo okoli moje senzitivnosti, ampak zdržim in se nato ‘pozdravim’ sama pri sebi.
kriterij je vedno in povsod – empatija. če empatije ni, nisi prav nič ‘senzitiven’, ampak preprosto razčustvovan, nedorasel in egocentričen. Je pa res, da velika večina ljudi teh zadev med sabo ne zna ločit.
wake up, 18.02.2022 ob 15:03
Spet pozabljaš na glavni kriterij – empatijo. Upoštevanje drugega. Namreč vse motnje so vidne v odnosih in na to pozabljate. Ti si lahko vse mogoče, senzitivec ali pa imaš osebnostne motnje, a dokler ne stopiš v interakcijo z drugimi, z zunanjim svetom, je tvoja motnja lahko povsem neopažena. Iz kakšnega testa si, se vidi, ko greš v odnose, profesionalne ali osebne. Tu se vidi resnična čustvena inteligenca, empatija in samoregulatorni mehanizmi.
Jaz sem visoko senzitivna oseba in poznam kar nekaj takih, ker se tudi gibljem v takih krogih. Samo ne pričakujem, da se bodo vsi temu prilagajali, svoja občutja zadržim zase, za samoregulacijo potrebujem umik in samoto, ko se regeneriram, spet delujem v družbi, na način ki ne moti in ne vpada v teritorij drugega. Ko me stvari vznemirijo (pri meni je močna preobčutljivost na hrup, med drugim), ne naredim scene in drame, ne pričakujem, da se bo vse vrtelo okoli moje senzitivnosti, ampak zdržim in se nato ‘pozdravim’ sama pri sebi.
kriterij je vedno in povsod – empatija. če empatije ni, nisi prav nič ‘senzitiven’, ampak preprosto razčustvovan, nedorasel in egocentričen. Je pa res, da velika večina ljudi teh zadev med sabo ne zna ločit.
Preberi si še enkrat bolj natančno.
hitro opazijo spremembe ali podrobnosti v okolici, prav tako hitro opazijo tudi počutje drugih ljudi. Morda čustva drugih celo prevzamejo nase, kar je lahko zelo izčrpavajoče.
Včasih je visoka občutljivost tudi podlaga za različne motnje v razvoju, kot so denimo motnje pozornosti (ADD, ADHD).
Ljudje z ADHD pogosto bolj občutijo fizične ali čustvene dražljaje
Če imate hiperaktivnostno motnjo v pomanjkanju pozornosti ( ADHD ), boste morda opazili, da imate močne čustvene reakcije na stvari, za katere se zdi, da drugi ljudje vztrajno ukrepajo. Zvišane, nadrejene čustva z motnjo so zelo pogoste, tako v pozitivnih kot v negativnih situacijah. Prav tako ni nič nenavadnega za posameznike z ADHD, da se počutijo fizično preobčutljive na dotik, zvoke, svetlobo, tudi oznake na oblačilih.
Raziskave kažejo, da ima več kot polovica ljudi z ADHD težave s čustveno regulacijo, doživljajo simptome, kot so nizka frustracija toleranco, impulzivnost, izbruhni izpuščaji in znatno nihanje razpoloženja. Te so povezane z nižjo kakovostjo življenja pri odraslih z ADHD, vključno z zmanjšanim zakonskim statusom in večjim tveganjem prometnih nesreč in aretacij.
Čustvena samokontrola , zlasti ker se nanaša na težka čustva, kot so frustracija, jeza ali žalost, je lahko zelo zahtevna za nekoga z ADHD. Boleče je, da občutite negativna občutja tako globoko in imate majhno sposobnost nadzora nad vašim odzivom. Še več, čustvena občutljivost lahko pogosto vpliva na družbene interakcije, ko so drugi na koncu teh močnih čustev.
Ko je oseba impulzivna, se preprosto reagira na podlagi intenzivnosti trenutka. Da bi lahko odložili odziv, lahko posameznik ločuje bit od čustev in se odzove bolj objektivno.
Možno je tudi, da se zaradi preteklih izkušenj in odraščanja z vsemi negativnimi nalepkami, ki jih je mogoče povezati z ADHD, nekateri ljudje z ADHD morda počutijo bolj občutljivi na negativne izjave ali pritožbe ali celo nežne predloge od drugih kot oseba, ki ni Odrasli z ADHD.
Študij psihologije je na voljo vsem zainteresiranim, ravno potekajo dnevi odprtih vrat 😉