Spoznal sem žensko, ki ima borderline. Mi lahko svetujete?
moja je bla taka, 18.02.2022 ob 14:18
povejte mi to, 18.02.2022 ob 13:52
Torej po vaše oseba z borderline motnjo ni čustvena?
Kakor pogledaš. Jaz bi rekel, da še preveč. Najprej se joka, čez 5 minut se že reži in ko misliš da je ok, ti pa nož zabije v hrbet z nekim dejanjem. Potem pa kakšno izsiljevanje pa opravičevanje pa jok in pol spet smeh. Ti pa ne veš kaj bi sploh še naredil. Karkoli narediš, se bo vse skupaj ponovilo. Potem pa razlož, kaj je to.
Mene je najbolj na rit vrglo (v negativnem smislu) to, da ko smo se recimo pogovarjali o neki slabi stvari, se recimo zgodi nekaj slabega, in oseba z borderline motnjo se začne smejat. Ja, seveda kaže čustva, ampak neprimerna čustva za določene situacije. Seveda so čustveni, še preveč – jok, smeh, jeza… ampak neprimerna čustva.
Lahko da, 18.02.2022 ob 15:11
wake up, 18.02.2022 ob 15:03
Lahko da, 18.02.2022 ob 14:51
Mešate hruška in žabe. Lahko je le visoko občutljiva, lahko ima ADHD, lahko je depresivna, veliko možnosti. Ne delajte zaključkov, če niste za to.
Visoka senzitivnost (tudi visoka občutljivost ali ang. high sensitivity) je prirojena osebnostna lastnost tistih oseb, katerih živčni sistem je bolj občutljiv in se ob stiku z zunanjimi in notranjimi dražljaji prej vzdraži kot pri ostalih ljudeh. Visoka senzitivnost je prisotna pri 20% populacije, pri čemer je pri moških in ženskah zastopana v enaki meri. Visoko senzitivne osebe so bile v otroštvu s strani staršev ali učiteljev zelo verjetno označene za sramežljive ali bolj zadržane, v odraslosti pa prepoznane kot introvertirane osebe. Kakorkoli, to ne drži vedno, saj je kar 30% visoko senzitivnih oseb ekstrovertiranih.
Čeprav je visoka senzitivnost povsem normalen pojav, je še vedno v veliko primerih napačno razumljena, mnogokrat ji je dodan negativen predznak, češ, ‘biti občutljiv pa res ni dobro’ ali celo, ‘ne smeš biti občutljiv.’ Visoka občutljivost se namreč v zahodnem svetu, kjer se uspeh in dobro življenje pogosto povezuje z intenzivnostjo, količino in hitrostjo, marsikdaj res ne znajde najbolje. To je škoda, saj s sabo prinaša veliko pozitivnega, in jo, če jo sprejmemo kot del nas, resnično lahko obrnemo sebi v prid.
Kako vem, ali sem visoko senzitiven/a?
Visoko senzitivne osebe doživljajo svet okoli njih drugače kot ostali ljudje. Zaradi živčnega sistema, ki je veliko prej vzdražen kot pri ostali populaciji, informacije, ki jih sprejemajo iz okolja, procesirajo bolj intenzivno. To jim seveda prinese velike darove, kot je ustvarjalnost, empatičnost, intuitivnost in stik s svojim bogatim notranjim svetom, vendar so zaradi svoje sicer podedovane občutljivosti tudi bolj podvrženi stresu in drugim močnim dražljajem iz okolja. To lahko rezultira v pogosti izčrpanosti in večji potrebi po počitku, osami in tišini.
Za visoko senzitivne oz. visoko občutljive osebe je značilno, da:
imajo zelo živ in bogat notranji svet. Kot otroci so verjetno imeli veliko namišljenih prijateljev in se kratkočasili z dnevnim sanjarjenjem. V odraslosti pa jih spremljajo zelo žive in realistične sanje.
so globoko ganjeni nad lepoto umetnosti, narave ali glasbe.
se zlahka vznemirijo ali prestrašijo. Zelo verjetno bodo gledanje filmov z nasilnimi prizori zavrnili, saj jih to zelo vznemiri. Zelo težko prenašajo tudi kakršnekoli novice o krutostih, ki se dogajajo nad živalmi ali naravo.
se hitro počutijo preobremenjene. Veliko opravkov v omejenem času jih lahko spravi v hudo stisko.
burno odreagirajo, tudi ko situacija ni nujno ogrožajoča. Nenadni in glasni zvoki jih lahko zelo prestrašijo.
so bolj občutljivi na močno svetlobo, fizično bolečino, kofein in lakoto.
hitro opazijo spremembe ali podrobnosti v okolici, prav tako hitro opazijo tudi počutje drugih ljudi. Morda čustva drugih celo prevzamejo nase, kar je lahko zelo izčrpavajoče.
jih spremembe vznemirijo. Raje imajo rutino, ker jim je znana in zato prinaša manj dražljajev kot pa popolnoma nova situacija.
Spet pozabljaš na glavni kriterij – empatijo. Upoštevanje drugega. Namreč vse motnje so vidne v odnosih in na to pozabljate. Ti si lahko vse mogoče, senzitivec ali pa imaš osebnostne motnje, a dokler ne stopiš v interakcijo z drugimi, z zunanjim svetom, je tvoja motnja lahko povsem neopažena. Iz kakšnega testa si, se vidi, ko greš v odnose, profesionalne ali osebne. Tu se vidi resnična čustvena inteligenca, empatija in samoregulatorni mehanizmi.
Jaz sem visoko senzitivna oseba in poznam kar nekaj takih, ker se tudi gibljem v takih krogih. Samo ne pričakujem, da se bodo vsi temu prilagajali, svoja občutja zadržim zase, za samoregulacijo potrebujem umik in samoto, ko se regeneriram, spet delujem v družbi, na način ki ne moti in ne vpada v teritorij drugega. Ko me stvari vznemirijo (pri meni je močna preobčutljivost na hrup, med drugim), ne naredim scene in drame, ne pričakujem, da se bo vse vrtelo okoli moje senzitivnosti, ampak zdržim in se nato ‘pozdravim’ sama pri sebi.
kriterij je vedno in povsod – empatija. če empatije ni, nisi prav nič ‘senzitiven’, ampak preprosto razčustvovan, nedorasel in egocentričen. Je pa res, da velika večina ljudi teh zadev med sabo ne zna ločit.
Preberi si še enkrat bolj natančno.
hitro opazijo spremembe ali podrobnosti v okolici, prav tako hitro opazijo tudi počutje drugih ljudi. Morda čustva drugih celo prevzamejo nase, kar je lahko zelo izčrpavajoče.
Čustva prevzamejo nase? Pa saj oni človeka tako zmanipulirajo, da mora pokazat čustva. In prvi si ti izčrpan, ko te tako zmanipulirajo. Saj oni to želijo. To je njihov načrt. Oni zelo dobro vedo kaj delajo. Na koncu so vsega krivi drugi, oni nič.
Bi jih vsaj psihoterapevti lahko spravili v red, če bi bili tako zelo bogi in bolni. Ampak taki še psihoterapevte okol obrnejo. Če bi bil človek res tako bogi in bolan in izčrpan ne bi imel niti moči vsepovprek manipulirati z vsakim, ki jim pride na pot.
wake up, 18.02.2022 ob 14:55
Kaj zate pomeni, da je nekdo ‘čustven’? kaj je to? Ljudje strašno radi uporabljajo ta izraz, pa v resnici sploh ne vejo, kaj hočejo s tem reči. vsi ljudje so čustveni, vsi doživljajo emocije – razen recimo psihopati, ki imajo dejansko fiziološke okvare v možganih in so resnično hladnokrvni. Samo to je zelo mali procent ljudi. Drugače pa je ‘čustvenost’ normalen pojav, vsi imamo čustva, od veselja, do strahu, jeze, itd. Še živali imajo čustva.
Gre za to, ali ima oseba empatijo, ne pa čustva. Merilo čustvene zrelosti je sposobnost samoregulacije in razmejevanja ter empatija. Imaš ti zelo “čustvene” ljudi, pri katerih je čustovanje izjemno egocentrično. Velikokrat so močni čustvovalci zelo vase zaverovani, ubadajo se samo s tem, kar čutijo sami, ne zanima jih druga oseba. Tudi ko se cmizdrijo ob žalostnih zgodbah in so navidezno strašno “sočutni”, v resnici samo izrabljajo tujo zgodbo, da se spet ubadajo samo s svojimi emocijami in da je drama okrog njih. Imajo pač svoj teater in svoj show in mislijo, da so njihove emocije najpomembnejše in da se jim morajo vsi prilagodit in jih brezpogojno sprejet. Tudi so ekshibionistični v emocijah, dostikrat jih na veliko razkazujejo, ven mečejo in pri tem mislijo, da je to zato, ker so tako ‘senzibilni’ in ‘čustveni’ in ‘občutljivi’. V resnici so samo čustveno neinteligentni in vase zaverovani ter dejansko na stopnji otroka, ki se ne zna samoregulirat. Druge nasiljujejo, da ne rečem posiljujejo s svojimi emocijami in če jih v tem razkazovanju emocij zavrneš, te seveda obtožijo, da si hladen in ‘nečustven’. Ne zavedajo se, da sami niso prav nič senzibilni, ampak izjemno egocentrični. Bordeline osebe so zato so velikokrat tudi narcisistične. Narcis nima selfa, borderline pa nima centra, zato ga emocionalno meče na vse strani, bruha emocije ven, pa kamor pade, pade, kolateralna škoda so pa bližnji okoli njega.
Borderlinovci že čustvujejo, ja, samo nimajo sočutja do drugega pri tem. Nimajo meje in sposobnosti samoregulacije ter samorefleksije. Sočutje pomeni upoštevati mejo in realnost drugega, ga vzeti v zakup, to pa pomeni tudi sposobnost, da daš lastna čustva na stran, da jih zamejiš, zadržiš v sebi, zase, in s tem daš prostor drugemu, če je potrebno. Ter predvsem paziš, kako tvoje obnašanje deluje na drugega. Ne pa da z emocijami bruhaš vse naokoli in se pri tem ne vprašaš, kaj leti na drugega, ter ne opaziš, da si si ves prostor vzel samo zase.
Sori ker to povezujem in počasi bo že pase, ampak takšni mi delujejo tipični “anticepilci”. Želijo se pokazati kot neki empati, in dejansko so zelo čustveni ljudje a ne v dobrem smislu. Ena je pravila kako so jo cepljeni ves čas ogrožali, sama pa ima doma zelo bolno mater, pa vendar sebe nikakor nima za egoistko ker po njenem v “srcu” čuti in ve kako je prav. Pa jim dopovej.
“Večina njih” osebno mislm da je prej obratno. Cepilska filozofija je namreč tista, ki je nagnjena k nadziranju, pogojevanju, zatiranju, vsiljevanju, ustvarjanju panike, dovoljevanju na eni in prepovedovanju na drugi strani.
Na drugi strani smo anticepilci – ljubitelji svobodnega življenja. Ljudje ki živimo po filozofiji “Živi in pusti živeti”
Cepilci = MOM
P.S. : mal za šalo mal za res 😛
Joj. Nehite povsod ta covid not tlačit.
Evo vam dam en primer. Delal sem večerne od 2x do 3x na teden do polnoči. Domov prišel od 1h do 2h ponoči. Začelo se je okol 10h zvečer prek smsov, da ona ne bo sama, da je skos sama, da naj poiščem en drug šiht, da itak delam za male pare itd… In to je potem lahko trajalo 2 uri. Smsov se je nabralo okol 300. Vem, ker sem brisal. To ni bilo vsakič tako, ampak ene 2x na mesec ziher. Ko pridem domov, pa se je delala kot da ni nič. Še smejala se je, da pretiravam. Večere, ko pa sem bil doma, pa je preždela na mobitelu, ob tvju ali pa se celo zmenila, da gre ven na pijačo pač z nekom. In če mi ni blo kul, je začela, da jo duši v prsih in da mora ven, da se sprosti. Za vikende se je pa itak nalila ko mina, da sem jo hodil ob 2h ali 3h iskat. Po poti domov je bruhala na vsake 15 minut. Da bi skupaj preživela večer, skor ni bilo možno, ker ona mora v gostilno, ker samo tako se sprosti. Meni se ni dal po gostilnah viset.
Če sem šel jaz kdaj s kom ven, me je takoj zasliševali kje sem pa kdaj pridem in tudi prišla zraven in potem zganjala neko ljubosumje. Preden sem se zavedel, so me v roku enega leta vsi nehal klicat.
Zdaj ko to berem, kaj pišem, mi ni jasno zakaj sem vztrajal.
V glavnem mislim, da pri osebah z borderline ni glavni namen manipulirat. Mogoče kdaj manipulirajo. Ni pa niti zdaleč tako manipuliranje, kot je to pri narcisih ali psihopatih. Bolj kot ne so še kako v stiku s čustvi, vendar mogoče ne znajo z njimi prav ravnat, medtem ko je psihopat načrten in manipulativen brez kančka slabe vesti. Se motim?
Kar se tice Mom vem kar sem prebral na forumih ki jih je vodila odlicna gospa Vesna,ki je tudi dostikrat opisala svoje obcutke kako je emocionalno vidila stvari.
Kar vem pa o nom je pa osebna ozkusnja vred a pomoje univerze in ogeomno prebranih knjig virov itd.
Vem samo to da ti oci odpre ko nekdo iskreno predstavi svojo motnjo in nacin razmisljanja,res veliko dobrih videjev in ostalega je na to temo in je obvezno to videti ker je druga no custvpvanje kot nase ali moje.
Ljudje so taksni kot so,pravo vprasanje je zakaj nekaj dopuscas odpuscas in toleriras.
Borderline manipulira nenamerno. Z obnašanjem verjetno bolj kot z besedami. Vsaj jaz bi tko rekel. Na neki točki prideš do situacije ko “stopaš po prstih” kot je naslov knjige na to temo. Naprimer ko pride do resnih pogovorov ugotoviš da se s človekom nemorš konstruktivno pogovarjat v normalnem dialogu, z normalnim tonom. Paziš vsako stvar ki jo rečeš, svojega mnenja ne upaš direkt povedat – ker se bojiš reakcije itd itd itd… Življenje postane nemogoče.
Dejansko je težko razložit ljudem ki niso imel opravka s tako osebo.
Bravo707, 18.02.2022 ob 16:32
Mene je najbolj na rit vrglo (v negativnem smislu) to, da ko smo se recimo pogovarjali o neki slabi stvari, se recimo zgodi nekaj slabega, in oseba z borderline motnjo se začne smejat. Ja, seveda kaže čustva, ampak neprimerna čustva za določene situacije. Seveda so čustveni, še preveč – jok, smeh, jeza… ampak neprimerna čustva.
JA. Zmer edino ko se kaj komu zgodi, se režijo.
moja je bla taka, 18.02.2022 ob 20:11
Joj. Nehite povsod ta covid not tlačit.
Evo vam dam en primer. Delal sem večerne od 2x do 3x na teden do polnoči. Domov prišel od 1h do 2h ponoči. Začelo se je okol 10h zvečer prek smsov, da ona ne bo sama, da je skos sama, da naj poiščem en drug šiht, da itak delam za male pare itd… In to je potem lahko trajalo 2 uri. Smsov se je nabralo okol 300. Vem, ker sem brisal. To ni bilo vsakič tako, ampak ene 2x na mesec ziher. Ko pridem domov, pa se je delala kot da ni nič. Še smejala se je, da pretiravam. Večere, ko pa sem bil doma, pa je preždela na mobitelu, ob tvju ali pa se celo zmenila, da gre ven na pijačo pač z nekom. In če mi ni blo kul, je začela, da jo duši v prsih in da mora ven, da se sprosti. Za vikende se je pa itak nalila ko mina, da sem jo hodil ob 2h ali 3h iskat. Po poti domov je bruhala na vsake 15 minut. Da bi skupaj preživela večer, skor ni bilo možno, ker ona mora v gostilno, ker samo tako se sprosti. Meni se ni dal po gostilnah viset.
Če sem šel jaz kdaj s kom ven, me je takoj zasliševali kje sem pa kdaj pridem in tudi prišla zraven in potem zganjala neko ljubosumje. Preden sem se zavedel, so me v roku enega leta vsi nehal klicat.
Zdaj ko to berem, kaj pišem, mi ni jasno zakaj sem vztrajal.
moja je bila taka:
OMG…da se mi moja ženska napije je že prvi red flag. Kaj šele ostalo…