Spoznavanje preko neta

Tisti, ki se spoznavate preko spletnih zmenkarij, kako to počnete?
Ok, najprej profil, to je jasno. Kaj pa potem? ALi ženske iščete kontakte in če vam je profil všeč, prve pišete? Ali vedno čakate, da vam on prvi piše?
Jaz vedno čakam, da me moški kliknejoe in kaj napišejo. Samo ni ravno obetavno. Parkrat sem tudi poskusila, da sem jaz prva pisala pa ni bilo odgovora ali pa sem potem moralaskoz jaz vodit pogovor, vse jaz predlagat… imam pa raje, da moški pokaže samozavest in kaj migne.
Sem preveč tradicionalna, če čakam, da moški naredi prvi korak pri spoznavanju?
Moški, vam je všeč, če ženska prva piše vam? Zakaj potem ne reagirate?
Ženske, prve pišete ali čakate na prvo pismo s strani moškega?

mogoče si dala sliko gor….

Zakaj bi bil problem, če prva pišeš?? Prva lahko tudi zaključiš debato!

Nojano, ne bodi žaljiv.

Verjetno si ga ga kje polomila pri lastni predstavitvi pa nima foto noebene veze. Moja izkušnja: leta 2009 oz zadnjega novembra sem si naredila na netlog-u profil, čisto tako poskusno za čas enega meseca, ker me je zanimalo, kakšen bo odziv oz če bo sploh kak odziv. Gor sem objavila 2 svoji fotografiji pa nekaj pesmi, ki so mi všeč, na kratko skracala, kdo sem, kaj me zanima in kaj hočem od življenja. Rezultat: dnevno sem dobila 8-10 povabil za prijateljstvo ali kaj več, med Slovenci se je našlo tudi nekaj tujcev, celo Američanov, ki so me vabili v ZDA ipd. No, čez dober teden sem imela kao 40 frendov in nobene frendice, sčasoma sem še dobila nekaj povabil s strani žensk, v smislu BI, kar sem mi je takrat zdelo precej smešno, saj sem na profilu jasno definirala, da ne iščem zveze le prijateljstvo. Z dvema na videz prijetnima fantoma “od preostalih vztrajnih” sem se celo dobila, noben od njiju ni bil vizualno napačen, toda kaj kmalu po pogovoru v živo, sem pri obema prepoznala, da je v ozadju kar nekaj laži, en je lagal o svoji starosti (na profilu je trdil, da je 5 let mlajši), drugi pa o svojem poklicu. Zadnjega decembra 2009 sem svoj netlog profil izbrisala in lahko rečem, da je virtualno spoznavanje ena od n poti, kako koga najti, toda pri tem moraš biti pripravljen na marsikaj; ljudje se radi izdajajo za tisto kar v resnici niso, nikakor pa ne moram reči, da je tega v realnem svetu manj, fake robe je povsod veliko. Moj pristop je bil, da sem čakala, da so me drugi “klikali” oz opazili, nisem brskala po nikomer oz ničemer. Ta eno mesečni test, je potrdil domnevo, da to zame ni pravi način, da bi koga spoznala oz pristna izkušnja domneve ni ovrgla.

Tudi MON je en izmed možnosti za širiti poznanstva. Enkrat je blo govora o druženju in pijači in sem šel. Blo je prov fajn.

Zmedena samica, podobne izkušnje. Samo, da moji tujci niso iz ZDA, ampak iz Afrike, Turčije, Makedonije…in se želijo prislinit v Slovenijo, ker iščejo ženo. In potem dobiš taka pisma tudi od žensk. Bljak.
Ne vem, ampak večina na netu je podn od podna. Veliko klikov, veliko pisem, polno laži. Polno poročenih, polno obupancev. Če čakam me klikajo sami čudaki. Tu in tam kak normalen.
Tako, da sem razmišljlala, da bi morala jaz iskati. Samo ko sem probala tudi ni bilo sadov.
Zgleda, da sva kar isti, da nama ne gre iskanje preko neta.

Tudi jaz imam s spoznavanjem na netu slabe izkušnje. Od Slovencev sami fukfehtarji, ki se želijo dobivati zaradi seksa ali pa se iti seks preko kamere. In ne moreš verjeti, med njimi je mnogo takih moških, ki bi vsaj po letih in družbenem statusu (starimi od 26 do 35 sem se večinoma pogovarjala) morali biti zreli, oziroma to od njih vsaj utopično pričakuješ. Precej jih je iz dobro situiranih, premožnih družin (oče zdravnik, mama psihologinja, denimo), obnašajo se pa kot gostilniški Hanžeki in te začnejo žaliti, ko jih zavrneš; razvajenčki, ki ne dobijo takoj igračke, začnejo tuliti. Izmed tujcev pa itak kakšni Turki in Indijanci, katetih motiv je itak znan … Ogromno ponudb je bilo tudi od lezbijk ,, Skratka, nič pametnega.

Pa naj poudarim, da sem dala got čisto normalno fotko, brez izpostavljanja seksualnosti, razgaljanja delov telesa, brez našobljenih ustnic, izbočene ta zadnje in podobno.

Pardon, hitela sem 🙂 …. Indijci, ne Indijanci.

tudi sama sem nekaj časa na netu….moja izkušnja je taka, da je bolje počakati, da moški naredi prvi korak. Si prihraniš čakanje na odgovor, pa tudi takoj vidiš komu si všeč. Ne smeš pa vzeti preveč zares, da bo to takoj ta pravi. Priporočam bolj dopisovanje, potem boš pa že sama videla, če si želiš iti z njim na kavo, ali pa ti je dovolj dopisovanje.

Sem mislila, da se to samo meni dogaja pa vidim, da imate vse ženske podobne izkušnje: fukfehtarji, razvajenci, žaljivci, prostaki. Saj ne rečem, se najde tudi kak normalen. Ampak, če je 1 normalen na 50 nenormalnih. To je čista izguba časa. Pod normalen ne mislim, da mora biti tip v katerega bi se zacopala. Pod normalen milim preprosto človeka s katerim se da menit, s katerim se želiš večkrat srečat, it v hribe, izlet, se pogovarjat.

Mogoče pozabljaš, da te dnevno klikne 100x več tipov kot bi te v realnem življenju in jasno se vmes najdejo takšni in drugačni tiči. Jaz na te zgrešene klike in sporočila nikol nisem gledala kot na negativo, pač proba, če ni odziva, klikne dalje (no, eni potem še težijo, a imaš povsod gumb Blokiraj).

Virtualno spoznavanje je po eni strani močno poenostavljeno. Ignoriraš tiste, ki ti ne potegnejo, medtem ko moraš bit v živo še prijazna, da se takega otreseš. Sploh če je bolj zalezovalske sorte.

Osredotoči s ena tiste, ki so ti vsaj malo zanimivi, ostale pa spusti v virtualni koš.

Torej bi morala imeti kar gost filter?
Včasih se grem gost filter in se ne zmenim za tiste, ki sploh nimajo profila oz. ga imajo praznega in tiste, ki imajo pust profil. Fotke me recimo ne zanimajo, zanima pa me opis.
Potem če vržem v koš še vse tiste, ki ne zmorejo napisat več kot dveh besed v vsakem pismu… potem pa ugotovim, da nihče več ne pride skozi filter oz. pridejo recimo 1-2 osebi na par mesecev.

Jaz ne vidim, da je kaj narobe, ce punca pise prva. Obicajno prvi pisem jaz. Odziv srednji, je pa res, da nimam slike na profilu. Slabih izkusenj nimam. Tiste, ki sem jih spoznal so ble vredu punce, samo ni bilo neke kemije.

Od kod pa ste punce?

Če je tak rezultat po tvojem filtriranju, be it. Saj gre za tvoj filter, za to, da spoznaš nekoga, ki je všeč TEBI.

Morda pa moraš začet tud sama klikat in spoznavat druge, ne zgolj čakat, da te oni poklikajo. Na tak način boš vedno prepuščala možnosti za srečo drugim. Če ti je nek opis fajn, klikneš in pustiš sporočilce, kak zanimiv komentar in tak dalje.

Po drugi strani pa se res takoj vidi, kdo je za dopisovanje, kdo ne, nekateri nimajo volje, časa, želje se na dolgo dopisovat, kar še ne pomeni, da nimajo nič za povedat. Če maš občutek, da je v sebi prazen, ga pač pustiš, napišeš da se ti zdi da se nista ujela in greš dalje.

Moja prijateljica je logirana na Twooju mislim da 1 mesec ali dva in je zdaj bila že na 6-dejtih (v 2 tednih!!). Eni bolj, drugi manj zanimivi. Pa je na nek način kar zadržana oseba, ampak zdaj nima več straha se s kom dobit, samo naučit jo še moram, da s tipom, ki jo že takoj odbije, nima kaj zabit 3 ure 🙂

Se bojim, da sem preveč izbirčna. Ker za srečanje je res cel kup možnosti, ampak všeč mi ni noben. Značajsko mislim. Res redkokdaj se mi zgodi, da me kdo pritegne s pisanjem. Pa še potem nekak pade vse skupaj v vodo, ker je recimo iz LJ in ne prestane na drug kraj srečanja kot je LJ.
Sicer res, da nisem bila kaj prida aktivna, ampak letos sem naletela le na enega takega, da sem se srečala z njim in da je bilo tudi srečanje ok.
Ker so mi rekli, da sem preveč izbirčna, sem zabila pa kar nekaj časa s tipi, ki me v resnici niso zanimali. Samo, da mi ne bi rekli znanci, da zato nikogar ne spoznam, ker sem izbirčna.

Saj prav, da si izbircna. Jaz sem tudi. S tem pa res nic ni narobe. Pri dopisovanju se meni zdi vecji problem iluzija, ki si jo sam ustvaris in se potem ta razblini ob srecanju v zivo. Jaz sem se z nekaterimi fajn dopisoval, mi je pa dosti bolj pomemben kontakt v zivo. Cloveka moras videt in zacutit. Tista neverbalna komunikacija, sproscenost, zajebancija, tisto, kar pise v oceh 🙂 je veliko bolj zanimivo in te tudi bolj pritegne. Seveda ob pogoju, da clovek ima pravo vsebino …

Sorajah, na netu se spozna in tudi kaj rata pri zelo malo ljudeh.
Sama se vprašaj, zakaj si poizkusila ŠE TO pot-net namreč?
Zato, ker si že vse drugo probala….
hočem rečt, da skoraj vsi na netu so šli skozi razna sita, presejali, prečesali vse druge možnosti, potem ostane še net, na koncu morda še kakšna oglaševalska agencija, ki preko časopisov ljudem išče partnerja.
Torej, vsi mi gremo po isti poti, skozi začetna sita….veliko ljudi ne gre skozi vsa sita, ker prej najde partnerja-ico, ampak tisti ki ostanejo, morajo naprej skozi še preostala sita…no tudi ti si med njimi.
Vprašaj se zakaj, kaj sem naredila narobe-kaj sem delala narobe, da niti med temi zgibami, obupanci,ločenci itd…. na netu ne najdem za mene pravega???
Morda imaš previsoke kriterije, morda misliš da si več, da si lepša, da si pametnejša, da si…..
ti, sama si odgovori na ta vprašanja, morda bo potem šlo.

Kaj pa… če se samo tako zelo bojiš biti prizadeta, zavrnjena, da ne vidiš dobrih fantov okrog sebe? Ko je človeka strah, ga namreč skrbi le in najbolj zase in druge težko opazi, posebej dobro v drugih.

nojano, kdo pa pravi, da je z ločenci kaj narobe? Ti jih mečeš v isti koš z luzerji. Pa ločenci ne vem, zame niso luzerji.
Ne, nimam se za lepo, nimam se za bolj pametno od drugih, službe nimam kaj prida. Pač neko povprečje sem.
Zakaj net? Povej mi drugo varianto,kjer še lahko srečaš koga samskega?

Marko, okrog mene so vsi vezani. Nisem rekla, da so okrog mene slabi fantje, so ok fantje, samo niso samski.

Seveda so ok, ker niso potencialni zate in si jih ne ogleduješ na enak način.

Marko, drugih poleg vezanih pa sploh ni v moji bližini.

Rekla si, da ti noben ni všeč. Kdo ti potem ni všeč, če ni nikogar v tvoji bližini?

Žensk in moških je približno enako. Torej bi moralo biti enako samskih moških in žensk.
Stvar je pa v tem, da so ženske vse bolj izobražene, vse boljše službe imajo, vse bolj samozadostne so. In takšna ženska pač noče ob sebi enega luzerja.
Moške tudi pogosto moti, če ima ženska višjo plačo, višjo izobrazbo, ne vseh, nekatere pa to močno moti.
Potem samske ženske veliko skrbijo zase, športajo, potujejo, se izobražujejo. In takih žensk se potem moški preprosto bojijo.
V zadnjih letih se dogaja, da so žensek vse bolj izobražene, bolj samostojne. MOški pa pogosto vse bolj poženščeni. In zgodi se to, da ni dovolj možatih moških.
Poznam kup samskih žensk, čisto ok, nič razvajene, izobražene, ok služba, razgledane, športne, potujejo… pa preprosto ne dobijo moških.
Pri moških pa opažam obratno, da samski so ostali predvsem tisti nesamozavestni, brez hobijev, mogoče celo kaki pijančki, eni pravi zapečkarji. In to dvoje ne gre skupaj.

Marko, daj bolj podrobno preberi.
Tisto sem pisala za osebe z neta.

Rekla si, da ti noben ni všeč. Kdo ti potem ni všeč, če ni nikogar v tvoji bližini?[/quote]

Kaj pa opcija, da se zares nisi predelala neko preteklo izkusnjo in jih vse primerjas s tistim? Nekatere izkusnje so nasa iluzija in jih je tezko dosect. Zaradi tega se je tezko zaljubit, saj nic drugega ni primerljivo s tistim.