Po dveh letih bolniške in terpijah brez učinka katere je kril ZZZS, sem si plačala privat terapije, da so me spacali skupaj in butasta se pustim osebnemu zdravniku pregovorit, da namesto, da grem takoj delat poln delovnik, grem čez 1 mesec na IK. Na pregledu me je šalabajzer tako zlomil nazaj, da sem fasala edem v križnem predelu in prestavljeno vretence. Sem še 1x lahko šla na privat terapije, da so me ponovno skupaj spacali, da lahko zdaj normalno delam.

To niso specialisti na zdavstvenem področju, ampak sprevrženci, ki se izživljajo nad pacienti brez kančka vesti in zdrave pameti.

Srčni zastoj na delovnem mestu, vgrajen spodbujevalnik, po 2 mesecih bolniške,  brez nobenih omejitev. Osebni zdravnik poln arogance, bahatosti, izpolnjuje pogoje za upokojitev, vendar se mu, zaradi vseh ugodnosti, ne mudi v pokoj. Specialst ni podal nobenih omejitev, njegov stav, je, da  spodbujevalnik rešuje vse probleme. Zadeva je zrela za  medije, in podroben opis posameznikov, in nedoslednega dela, saj imajo nekatrei z isto diagnozo polovičen delovni čas, in prepoved nočnega dela.  Ali je to normalno, moralno, in človeško?

Kako je mogoče , da invalidska komisija odloči, glede na mnenje osebnega zdravnika, oziroma sploh ni potrebno, da v živo vidi bolnika? Pametnemu popolnoma dovolj!

To je golazen dvoživkasta, ki vleče denar z vseh koncev v svoje žepe. Glede na to kako se izživljajo nad nekaterimi me preseneča, da se komu ne odtrga in jih ne pospravi.

Enaka diagnoza ne pomeni enakega stanja pri različnih ljudeh.

Sama sem že invalid 3.kategorije operirana na hrbtenici. 3 leta nazaj so me ocenili. Delo po 8h z omejitvami. Zdravnika specialista, ki me je kasneje operiral stopalo in dal opornico (posledica od poškodbe hrbtenice) njegovih izvidov niso upoštevali, je večkrat predlagal upokojitev 4h. Moje stanje se je slabšalo, ker sem se vrnila v službo. Pristala ponovno na bolniški, ponovno k temu specialistu. Ta je ponovno predlagal 4h upokojitev ter me poslal k drugemu specialistu za hrbtenico. Med tem časom sem bila poslana ponovno na IK za 4h upokojitev. Ko sem čakala na IK sem imela pregled pri specialistu za hrbtenico. Moje stanje se je poslabšalo in čakam na še eno operacijo. V tem času, ko čakam na operacijo sem imela pregled na IK. Predlog za 4h upokojitev je bil ponovno zavrnjen. Napisali so da moje stanje je isto, kot so mi podali invalidnost (kar pa ni res, moje stanje se je zelo poslabšalo, ker čakam na operacijo). Ter me poslali delat ponovno 8h tik pred operacijo. Zdaj bolniške ne dobim imam pa predoperativne preglede (laboratorij, ekg, anasteziolog…) za preglede moram jemat dopust.

Moram pa to poudariti. Kako se delajo norca. IK oceni posameznika, ko je njegovo zdravljenje končano. Ko so mi podali invalidnost 3.kategorije je bilo zdravljenje zaključeno.

Zdaj pa napišejo v odločbi, da je moje stanje isto, ko so mi podali invalidnost. Torej, če je isto je zdravljenje zaključeno, ker se stanje po njihovo ni spremenilo.

Na koncu pa napišejo, da zdravljenje ni zaključeno. Kako ni, če je isto, kot od takrat, ko so me ocenili, ko je bilo zaključeno.

Na komisiji sem bila 4x. Moje izkušnje so z njimi grozne. Delajo se norca iz človeka.

Ki je lena ko fuks in se je ODLOCLA, da ne bo vec delala. Na stiri ure je ze najmanj 5 let. Enkrat so kolki, drugic kolena, potem gleznji, neznosen glavobol ni da ni, ampak ko je pa fraj pa vse mine. 15ur sedet na avtobusu sploh ni problem, v sluzbi ni govora vec kot kaksno uro, pohvali se, da sta z mozem v enem dnevu na morju prekolesarla 70kilometrov drugace namrec njo roke strasno bolijo ima menda revmo, ki se jo zelo tezko diagnosticira ampak ona ve da jo ma. Vse to in se vec samo, da ni treba delat. Hodi k dohtarjem samoplacnisko po celi Sloveniji, da ji pisejo na izvide kar ona rece. Imam dve zelo bolani sodelavki, ki resnicno nista sposobni delat 8ur pa sta se morali zelo botit za omejitve, tako da mi je zelo poznan sistem. Ta gospa ima tudi zlahto v bolnici in potem se pac vse da. Samo dovolj len moras bit, zal je tako.

To bi moralo pomeniti, da je moje  zdravstveno stanje vseeno boljše, od nekoga z isto diagnozo? Koliko boljše? Dovolj, da živim, in delam brez omejitev?  Glede na  generalno stanje, v  družbi se marsikaj dodeli po vip, ne glede na dejansko stanje.

Berem in zmajujem z glavo…

Pri 37 letih delovne dobe in starosti 58 let pričakujem polno invalidsko upokojitev. Zadeva je v fazi tovrstnega predloga s strani IK ZPIZ I. stopnje, sedaj sledi (ob takih ugotovitvah obvezna) revizija na II. stopnji.

Delala sem intelektualno, raznoliko delo, zelo velik obseg (marsikdaj tudi popoldne, ponoči, čez vikende – dolgoletno dodatno delo na zahtevo šefa, ki je bil narcis z vsemi za to kategorijo manipulatorskih ljudi značilnimi lastnostmi in nenehnimi težnjami, da bi bilo vedno vse po njegovo, ne glede na vse in četudi je bilo potrebno iti preko trupel – obupno!).

Že pred več kot desetletjem so se začele različne zdr. težave: preobremenjenost, sekirancija in stres so mi udarili na ščitnico, pojavile so se težave s psiho, izgorelost ter upadanje kognitivnih sposobnosti.

OZ je mojo situacijo spremljala že dlje časa, vedela, da v predano in dobro delo (poleg družine) dajem vso sebe, zato me je razumela in podpirala, ko nekega dne od ‘skurjenosti’ nisem mogla več vstati in oditi delat. Tedaj sem vedela, da je to, da nikakor ne morem več, da moram sebe nujno dati na 1. mesto. Odtlej sem v staležu, sedaj cca poldrugo leto. V tem času sem obiskala več zdr. strokovnjakov in institucij (tudi URI Soča – tudi sama priporočam tamkajšnja testiranja in 14-dnevno obravnavo cca 4-5 ur/dan, te res vsestransko psihično in fizično ‘prerešetajo’ – 5 strokovnjakov z različnih področij, vsak od njih izda svoje poročilo in mnenje, nakar sledi skupno mnenje s predlogi, ki menda imajo precejšnjo težo v inval. postopku). Osebno sem bila povsod maksimalno iskrena ter povsod razumljena in podprta. Zgolj z resnico! Brez VIP, brez ficka komurkoli…

Naletela sem na same krasne, razumne ljudi, katerih trud in delo spoštujem. Tudi sama sem namreč vsa leta delala z ljudmi in doživljala vse mogoče… Lenuhi, izkoriščevalci, iskalci krivin in še in še. Marsikdo se pretvarja in IK mora imeti veliko znanja in gosto sito. In znano je, da si IK mnenje oblikuje na osnovi zbrane zdr. dokumentacije, čisto kratek ‘razgovor’ in pregledek sta bolj kot ne formalnost, morda pika na i že prej sprejeti odločitvi. Dela pa IK po sprejetih/veljavnih/zavezujočih zdr. standardih, ne zmišljuje si kar na pamet in ne sprejema odločitev ‘z lufta’. Veliko sem se preko dostopnih spletnih vsebin poučila tudi o tem. Je pa res, da slišim tudi, da v primerih fizičnih-telesnih poškodb in/ali bolezni človeku precej redko dodelijo I. kategorijo invalidnosti in s tem omogočijo popolno invalidsko upokojitev iz naslova zdr. stanja.

In ja, pri odločanju je pomembno vse: najprej seveda vrsta, teža in resnost zdr. težav, pa tudi starost, pokojninska doba zavarovanca (za tiste nad 55 let, na primer, poklicna rehabilitacija ne pride več v poštev… in še več je nians pri vsakem primeru posebej) in možnosti ter stališče delodajalca…

Če nihče nima fige v žepu, če je vse kompatibilno in je nekaj nedvoumno dokazano ter delavčeva delanezmožnost izhaja iz celotnega dosjeja, še vseeno lahko pričakujemo, da sta – kljub zelo toksičnim časom, razmeram in nekaterim ljudem – resnica in pravica še vedno realno dosegljivi vrednoti. Brez ‘drobnega tiska’, šuškajočih kuvert, poznanstev in drugih spornih, nepravičnih metod, ki se jih sama v življenju nikoli ne poslužujem, pa vendar nimam občutka, da so vsi ostali slabi, skorumpirani in da se mi godi strašanska krivica.

Tako je moje odkrito in dobronamerno mnenje.

Ko/če dočakam invalidsko upokojitev, si bom po eni strani končno oddahnila in še bolj verjela v resnico in pravico (vsaj v svojem primeru), obenem pa bom žalostna in prizadeta po osebnostni plati, saj sem se res preveč in perfekcionistično razdajala in bi bila od vsega najraje zdrava in do konca oddelala svoje! Kljub temu pa se ne počutim ‘z eno ali obema nogama v grobu’ – le divjega, neredko hektičnega tempa, velikih obremenitev, nenehnih miselnih preskokov med del. področji in razdajanja za druge/stranke, žal, po dolgih letih maksimalnega truda na delovnem mestu nikakor ne zmorem več!

LP in vse dobro vsem ter naj bo za vsakega odločeno kar se da pravično! Predvsem pa: ne prizadevajte si za invalidsko, temveč, kolikor je v vaši moči, prvenstveno za zdravje – dokler je še čas za to!

Pa se ti splača invalidska upokojitev, na toliko delovne dobe?

Na komisiji ZZZS v MB je bil pred leti en debel, dohtar, z brado in srbskim priimkom. Ko sem mu dejal, da imam 60 let in ne morem več po poškodbi delati kot prej mi je dobesedno zabrusil v obraz….pa kaj, jaz jih imam tudi 60. Zavaljen, z diplomo, a jaz s.p. težka dela na terenu, a dela primerjavo. Brez emapatije.

Zdravniki so različni.

Pravice iz naslova invalidskega zavarovanja je trenutno zelo težko dobiti. Nekaterim uspe, drugim ne. Verjetno je razlog v zlorabi pravic in zakona v obdobju po osamosvojitvi. V 90. so se invalidsko upokojevali dokaj zdravi ljudje. Veliko je bilo korupcije in klientelizma, zakonodaja (ZPIZ) pa je bila bolj ohlapna. Že tri desetletja imamo dakoplačevalci na grbi na tisoče zdravih “invalidov”, ki pridobivajo invalidsko pokojnino. Zdaj se je nihalo obrnilo v drugo smer in imamo drugo skrajnost. Zahvalite se goljufom. Najdete jih povsod. Že med sosedi jih je kar nekaj. Na smučiščih, v gorah, med pavšalisti na morju… povsod so. Kradejo davkoplačevalska sredstva poštenim državljanom.

Ravno zaradi korupcije IK je država menjala celotne ešalone zdravnikov. Veliko novih je iz Srbije. Iz strokovnega stališča so dobri. Verjetno jim je zabičano, da so skrajno strogi.

Modrih kuvert na IK ni več, zato ne nakladajte. So posamični primeri klientelizma, ki ga izkorišča elita zaradi dobrih poznanstev in to je vse. Primer gre seveda skozi dve siti; pred pravnomočnostjo odločbe sledi še obravnava na drugi stopnji.

Za plačevanje prispevkov smo dobri, za onemogočeno koriščenje pravic naj se pa zahvalim goljufom? Katerim, tistim izkoriščevalnim ali tistim ki to dopuščajo in kreirajo zdajšnjo stanje?

podpis

Eno vprašanje..če ti priznajo invalidnino 1. stopnje koliko je to v € ?

Koliko stara si bila takrat?