Najdi forum

Naslovnica Forum Starševski čvek sprašujete 3-4 letnike, kaj bodo jedli?

sprašujete 3-4 letnike, kaj bodo jedli?

jaz svojega skoraj 4 letnika vprašam, kaj bo za zajtrk..itak ni dosti izbire..ponavadi je to kakšen sirni namaz, marmelada, pašteta, pečena jajca., nekaj od tega pač pove, vedno tudi nimam vsega, tako da je izbire še manj..salame jemo redko, raznih čokolinov in kosmičev ne marata..
zvečer vprašam, kadar imam čas..in kaj skuham(mlečni riž, žgance, šmarn, jajca)..če časa ni potem je kaj na kruhu, in je podobna izbira kot zjutraj..
kosilo kuham po svoje in nikoli ne sprašujem..

TOČNO TAKO JE!!!

no, ker pri nas za zajtrk res vedno vprasam kaj bi, za kosilo in vecerjo pa tudi vcasih prav moram dodati se to, da moj otrok v tej starosti za katero se sprasuje coca cole se ne pozna, kaj sele, da bi si jo zazelel za zajtrk. Cipsa doma tudi nimamo in tudi na to idejo ne bi prisel. Ko vprasam kaj bo, so odgovori kakao, jogurt s kosmici, svezi sir na kruh, sir ali sircek na kruh, marmelada in maslo, nutela, kosmici na mleku, .. niti cokolesnika ne pozna in zato ne pametujte o izbircnem otroku. Pri nas je jogurt s svezim sadjem in ne kupljen sadni jogurt. In za kosilo si zazeli polento s parmezanom in ne pomes. aha paradiznik, ne le, da ga pozna, obuzeje ga.

Zato, da se naucijo razmisljat s svojo glavo!
Nisem pa nikoli rekla: kaj bos?, ampak: bos to, to ali to?
In seveda, da se nauci odlocat in sprejemat svoje odlocitve, ker ko se odloci, da bo jedel, oblekel, se igral, nevemkajsevse to in to, da stoji za svojo odlocitvijo!

Zato pa imamo zdaj en kup najstnikov, ki so izgubljeni v vesolju, ker jim odlocitve starsev ne pasejo, sami pa se ne znajo odlocat, kaj sele, da bi stali za svojimi odlocitvami![/quote]

Pri 3 ali 4 letih je prezgodaj za to! Ravno zato, ker starši premajhne otroke silijo, da morajo odločati, kaj bodo jedli, kaj bodo oblekli,…so potem kot najstniki izgubljeni, razvajeni. Ko je otrok majhen, mu ti določaš te stvari. Verjemi, čez nekaj let bo znal povedati, da želi nekaj drugega in tedaj bo trdno stal za svojo odločitvijo.

Mene pa zanima, od kod potem slavni rek, da dokler živiš pod mojo streho, boš delal, kot jaz rečem, če se vam zdi, da se mora pri treh letih naučiti razmišljati s svojo glavo že pri čisto osnovnih stvareh?
Potem drugo vprašanje, zakaj je recimo glede vere lahko tako, kot rečejo starši in nič drugače, pri hrani, ki je pravzaprav banalna stvar v primerjavi s svetovnim nazorom, pa MORA imeti možnost izbire, da se nauči razmišljati s svojo glavo?
In kako mu potem pojasnite, da glede hrane lahko pove, ali bo ali ne in kaj bo jedel, medtem ko v vrtec pa nujno mora, tukaj pa ni debate.

Zato, da se naucijo razmisljat s svojo glavo!
Nisem pa nikoli rekla: kaj bos?, ampak: bos to, to ali to?
In seveda, da se nauci odlocat in sprejemat svoje odlocitve, ker ko se odloci, da bo jedel, oblekel, se igral, nevemkajsevse to in to, da stoji za svojo odlocitvijo!

Zato pa imamo zdaj en kup najstnikov, ki so izgubljeni v vesolju, ker jim odlocitve starsev ne pasejo, sami pa se ne znajo odlocat, kaj sele, da bi stali za svojimi odlocitvami![/quote]

Pri 3 ali 4 letih je prezgodaj za to! Ravno zato, ker starši premajhne otroke silijo, da morajo odločati, kaj bodo jedli, kaj bodo oblekli,…so potem kot najstniki izgubljeni, razvajeni. Ko je otrok majhen, mu ti določaš te stvari. Verjemi, čez nekaj let bo znal povedati, da želi nekaj drugega in tedaj bo trdno stal za svojo odločitvijo.[/quote]

Verjemi, da sem gor spravila tri in da se je tole obneslo.
Je pa res, da nekateri otroci so zmedeni in pričakujejo/potrebujejo od staršev več in v teh letih tudi ne-spraševanje, pač pa striktno določanje, drugi otroci pa so željni samo-odločanja čim so sposobni komunikacije z okolico.

Imam tri starejše najstnike, ena ne še predšolska. in nekako imam kar fajn občutek, kaj se do sedaj vzgojila. Če kaj – nesposobni zagotovo niso. Tvoja teorija pade na celi črti. Ja, pri 4 letniku pa sem odogovorna in najbolje vem.[/quote]

Ja, kar sanjaj, MON vse prenese…[/quote]

Ti pošljem slikco?

S spraševanjem delamo izbirčne Metke!
Vem kaj je in česa ne mara.
Za zajtrk dam na mizo in to je to. Če boš pojedel, dobro, če ne boš pojedel, dobro. Ne kompliciram in ne animiram, samo, da bi spravil kaj vase. Pri polni mizi ni še noben od lakote prišel preč.
Razumem, da ima svoj okus in da se okusi spreminjajo, zato ne silim s hrano. občasno izpolnim tudi kako željo. Ampak v večini pa se je tisto, kar sem pripravila- vsi, brez izjeme…

Ki kot da to dvoje ni eno in isto!?


A res? A vsi? Tudi najstniki, pa mož in babica? In potem svizec zavije čokolado…

Zajterk pojemo skupaj cez vikend.navado imam da ba mizo dam vse kar imamo radi-marmelada,maslo,sirni namaz,klobase,sir,nutela,med…nama akyham kavico otrokom kakav.
Vzame si vsak po zelji kar ima rad.to ze prakticiramo odkar sva z mojim zacela skupaj ziveti.pri nas se obnese.

New Report

Close