Sram ga je zaradi moje službe
Mojemu partnerju ni všeč moje delo. Dolgo tega nisem opazila ali pa tega nisem tako jemala, kaj pa vem, zdaj me pa vedno bolj moti in se sprašujem, kaj še bo. Ne sramuje se mene cele, ampak tega, kje delam. Sem namreč strežnica v domu starejših. To res ni pomembno delo, ni pa lahko ne fizično ne psihično. Tu sem pristala, ker mi v šoli ni šlo, drugje nisem nič dobila in najprej nisem bila vesela, potem so se mi pa ti starejši priljubili, eni so zelo luštni, drugi manj ali pa so celo zoprni, imam pa vsaj službo in reden dohodek. Moj partner ima narejen faks in dela na občini. Na njegovi službeni zabavi recimo nisem smela povedati, kje delam, on sodelavcem pravi, da sem psihologinja. Tudi njegovi sorodniki ne vejo za mojo službo. Pravi, da noče, da bi kdorkoli vedel, da drugim ljudem riti brišem. Da naj si poiščem drugo službo, šele potem se bova vselila skupaj. Zdaj živiva 80 kilometrov narazen, zato je tako skrivanje še mogoče. S svojo izobrazbo težko iščem službo, v tej mi pa na koncu koncev ni hudo. Partnerja bi pa tudi rada obdržala.
Evo fejk odgovor: 80 km sta stran, torej je še vse na novo. Vidita se verjetno za vikende. Mislim, da ni pravi zate. Da se zlaže, kje delaš, to prinaša še večje težave. Mislim, da si moraš dobiti drugega, bolj primernega sebi. On na občini preklada papirje in je kaj – FDVjevec? Če ne bi imel vez in poznanstev, bi verjetno delal v skladišču. Pojdita narazen. Zaslužiš si boljšega.
Ne glede na to, kakšno delo opravljamo, vsi imamo pravico do spoštovanja. Tudi ti si zelo pomembno oseba v svojem poklicu, čedalje bolj, ker se punce ne odločajo za opravljanje tega poklica. Zato se svojega dela ne sramuj! Ko mu boš odločno, a spoštljivo rekla, da imaš svoje delo rada in da ne boš skrivala kaj delaš, bo tudi on drugače gledal na to.
Ljubi bog, punca, kje imaš samospoštovanje? Kako lahko to dovoliš? En sluzav tip ti bo diktiral, kaj lahko o sebi poveš in lagal o tvojem poklicu! Ma v rit ga brcni in se ga znebi. Kot so ti že napisali: bodi ponosna na delo, ki ga opravljaš in to z veseljem! Če bi bilo več takih, bi ljudje, ki imajo svojca v domu, odhajali z obiska pomirjeni. Še enkrat: znebi se te bedne kreature, preden te psihično uniči. Bolje noben kot tak idiot.
To ni najboljša popotnica. Ker tebe ne sprejema v celoti , te ne spoštuje Ko pogledam sebe, kadar sem se sramovala fanta, da je premalo zame, sva tudi hitro končala. Zdrav odnos je, ko imata drug o drugem mnenje, da sta enakovredna , tudi če mogoče nista. Moj ima dosti zahtevnejšo izobrazbo , jaz imam nek brezvezni družboslovni faks, on ima enega najtežjih tehničnih faksov. Pa mi nikoli ni dal občutka, da sem mu kaj manj. Rad me ima in me v celoti sprejema .
Zakaj bi “partnerja” rada obdržala? Si res želiš s takšnim “človekom” življenje ustvarit? Z prepotentnim luzerjem zaposlenim na občini (patetično), zelo verjetno kot nek uradnik, prišel po vezah not a ne? Z človekom ki laže? S človekom ki ima tako fajn vrednote? Ki te ponižuje? Kar očitno sploh opaziš ne. Ker se tudi sama ponižuješ. Imeti faks in šiht za mizo sedet ni nek dosežek s katerim postaneš boljši človek. Tvoje delo doprinaša svetu. Je miljonkrat bolj pomembno od njegovega. Ugani kdo bo riti njegovim staršem in njemu pucal ko bodo stari. Takrat ga pa ne bo sram.
Večkrat si preberi članek od “zakaj881”. Bolj se z zapisanim ne morem strinjat, da ti ne bom še jaz pametovala.
Verjamem, da članek ni lažen, danes je svet tako narejen in me dopis avtorice niti malo ne preseneča. Plehkost, egoizem, prepotentnost, nepoštenost-kje se to ujema s poklicem, ki ga opravlja avtorica? In teh “vrednot” je danes svet poln, na žalost. Potem imamo tu še večne sanjače, ki delajo v neki pisarniški čajbi. Če bi vedeli, na kakšen način pride marsikdo do tega dela, bi vas prijelo srat. Kakšno znanje, inteligenca, dobro spričevalo…lari fari vse skupaj.
Avtorica, še danes tvojega bizgeca steraj v tri krasne, boš naredila še eno veliko in dobro delo. Ker te ni vreden! Ne seže ti niti do kolen, zapomni si samo to. Pametno se odloči in srečno!