Sreča moja, kje si ?????
Pozdravljeni, prijatelji.
Današnja lepa misel mi je dala misliti, zelo ……
——-
Sreča je nagrada, a tvoja je le za kratek trenutek in prav tako težko jo je doseči kot varovati. Sreča prihaja v trenutkih. Izmikajoč se. Nenapovedano…
——–
Ah, kje si, sreča moja? Pridi in tako trdno te bom držala v sebi in svojem objemu, da bo trenutek postal večnost!!!!
Bog dej, Sebičko, pa naj ti res da tisto,
česar si želiš.
Mojemu Drimčiju pa tole:
To sem našla na enem drugem forumu, pa se mi zdi, draga Drimči, da si kot nežen metuljček, ki vpijaš vse dobro in skušaš iz tega narediti nekaj lepega tudi za nas.
Naj bo torej metuljev let namenjen tebi !!!
Sebi, tebi pa cmočka !!!
Nimam pojma, sprevržko moj mili, nimam pojma,
le mislim si, da se da ta trenutek podaljšati, ne
za vse življenje, le za …. dva ali tri trenutke, mar ne?
Ali misliš ti drugače?
…. misliš, da so potemtakem tile “nekateri”
srečni ljudje? Ne, nikoli! In veš zakaj? Ker
ne poznajo “sreče”, ker ne vedo, kakšna so
drugačna občutenja, kakšna so drugačna
čustva… kako je, ko nečesa nimaš in kako je
potem, ko to spet dobiš.
So ljudje, seveda so, ki jim je dano vse, na krožniku prinešeno, za nič se jim ni potrebno ne boriti, ne iskati, nekateri se celo na vse mogoče načina skušajo ubraniti vsemu dobremu, kar jih zadene, ker je tega le preveč. In ne vedo, reveži, kaj bi si poželeli, da bi to tega malo težje prišli, da bi jih tole potem malo dvignilo, jih malo motiviralo, da bi sami skušali doseči nekaj v tem življenju, da bi se morali malo potruditi in da bi pri tem vsak malo, čisto čisto malo občutili tisti občutek zmagoslavja in sreče, ko nekaj dosežejo. Tako pa, ah, tako pa ne vedo več niti tega, kaj bi sploh radi in kaj je sploh tisto, kar bi jih znalo in kar bi jih lahko osrečilo.
Reveži so, verjemi sprevržko, veliko večji reveži, kot sva midva, ki si samo želiva en čudoviti, enkratni, nepozabni, čeprav z bolečino prežeti trenutek podaljšati v dva ali trenutke… midva veva, kaj pomeni lepa beseda, namenjena samo nama, kaj pomeni tisti nasmeh, ki si ga zamisliva na obrazu te osebe, ki naju osrečuje, lesk v njenih očeh, ki sliši potrditev nečesa, kar ji poveva midva. Midva veva, kaj pomeni sreča v teh trenutkih, ko te dvigne od tal in ponese tja čez … ko so jutra zaradi teh trenutkov sreče toliko lepša, ko so večeri pod zvezdnatim nebom toliko toplejši in milejši, ko je vonj cvetočega bezgovega grma tisti, ki te prisili zapreti oči in srečo, da lahko vonjaš podeliti s to ljubo osebo … da, midva veva za te čudovite trenutke, ki ostajajo v naju …. kot tiha želja, da se nekoč ponovijo …..
Vsak je nekomu sreča……jaz tebi..ti meni..on njej..ona njemu……
Vsak si sam srečo kuje..le pitanje je kolko željev otrebuje..hahahaha men seka..jupieeeeeeee..al kako že pravijo ihaaaaaaaaaaaaaaaahaaaaaa..hahahaah:))
Mariči!
Saj bo vprašanje lahko res malo provokativno in za koga tudi žaljivo,vendar:
Ali je bolje živeti en dan kot lev,ali celo življenje kot mravlja,zajec,revše?
(Nekako tako je brez vprašanja(!) rekel Mussolini).
In čeprav fašizma ne prenesem ni pod razno,se je ob njegovem izreku za vprašat: Kaj je bolje?
Sp
Živeti en dan kot lev !!!! In po možnosti
nategniti ta dan v teden, teden mesec,
mesec v leto, leto v ……….. ????????????
Musolini je pa imel večkrat prav kot ne, ko
je dajal take in posebne izjave, žal mu niso
mogli prisluhniti zato, ker je bil vedno kdo
gluh na eno uho, slep na eno oko in hrom na
eno nogo !!!! A bi Musolini ne bil Musolini, če
ne bi dal gluhemu slušnega aparata, če ne bi
dal slepemu umetno oko in hromemu – umetno
nogo! In vse je bilo spet postavljeno tja, kjer
je moralo biti, z eno samo izjemo. Le tisti, ki so
vse te pripomočke dobili, so zanje vedeli, bili pa
so norčki,ker so mislili, da mora to vedeti celi
svet in so jim to tako ali drugače sporočali. Niso
pa, žal, opazili, da svet tega ne vidi in ne ve ……