Največje svetovne religije verjamejo,da duša zapusti telo,v nekaj minutah,po smrti.Ko enkrat duša zapusti telo,gre samo naprej in nikoli,nazaj.Ene religije verjamejo,da pride do reinkarnacije 40 dni,po smrti,druge pa verjamejo,da duša potrebuje 41 dni,po smrti,do reinkarnacije.Torej v teh 40 ali 41 dni,po smrti,se lahko zgodi,da duša takoj poišče kontakt in ni nič neobičajno,da jih opažamo ali čutimo,njihovo prisotnost.

Res je ja, samo da te ne obiskujejo samo 3 dni, ampak celo življenje… vsaj jaz sem jih stalno videvala. Samo ni mi jasno, zakaj čutiš strah? Jest jih tudi začutim, vem pa, da kadar sem začutila strah, da so šli v pekel ali kako se temu reče (pa še mal vizij zraven, tko bi temu rekli psihiatri, oziroma videnj). Vsaj jaz sem tako videla,… Govorim kot raztrgano platno, ampak vem o čem govoriš. Videla sem pa tudi tiste, ki so šli gor…. ja…
V bistvu je tako, kot bi bil naenkrat prisoten na dveh koncih….

Pa tisto o pokih, to je pa res kr nekej… Pa to o hladu je tudi kr nekej… ker ko je en duh name položil roko, na ramo je bilo prav prijetno, čeprav to so bili najbrž angeli….
[/quote]

Čeprav ne verjamem najbolj v te stvari, sem brala v knjižnici na hitrico knjigo o dušah in medij, ki se že generacijsko ukvarjajo s temi stvarmi, torej več kot dvesto let družina tradicija je napisal, da je duša, vedno tista ob katerem začutimo mir, ni važno kakšen je bil človek v življenju, če pa začutimo strah,grozo je pa ponavadi duševna bolezen. Kako so prišli do tega ne vem. Tudi če se bere kakšne župnike, duhovnike, po celem svetu vedno poudarjajo, če zagledate Marijo, Jezusa, Alaha, Budo naj bi začutili samo neverjeten mir in veselje. Če čutimo nemir. pomeni, da se nam ne prikazujejo te ljudje ampak si samo zelo želimo, da bi doživeli nekaj lepega in zaradi tega pride naš strah. Zdaj pa vedi.

Vidim MONovce zanima samo spolno nadlegovanje in seks. Nič duhovno ozaveščeni niso, zato pa so tako zafustrirani in nesrečni.

Ne vem kaj je narobe s temi duhovi, da se nikoli ne prikažejo istočasno dvem ali več osebam – vedno samo enemu srečnežu.

Sam res. Vedno samo eden vidi duheca Kasperja. Nikoli dva.

Smrt mojega pradedka sta zaslutili obe – babica in prababica. Obe sta slišali njegov glas in se spogledali, ker sta mislili, da se je vrnil domov. A je takrat umrl, sta izvedeli naslednji dan. Tudi jaz sem čutila, da je umrl moj oče. Za občutek sem povedala možu. Naslednji dan je zdravnik potrdil nastop smrti ob približno tisti uri, ko sem ga začutila. Bilo pa je nepričakovano. Očetovo prisotnost sem čutila še par tednov po smrti, ponoči sanjala čudne sanje ipd. Potem se je kar naenkrat končalo in vem, da ga več ni tukaj. Tako da jaz ne verjamem, da bi duše bdele nad nami, prej bi rekla da se ali reinkarnirajo ali pa se energija razprši oziroma odide v višje sfere. Skratka, zanimivo je tole.

Ravno včeraj sem prebrala knjigo o enem zdravniku, ki je doživel obsmrtno izkušnjo. Dobro branje, vendar težko za verjeti.

Sama sem žal izgubila že nekaj ljubih ljudi (starše, stare starše, strica). Nobeden se ni prišel ne poslovit, ne prikazat, niti nisem ničesar začutila. Pa sem recimo očeta imela super rada, pa mojega strica ultra rada.