Srečna sem
Lep pozdrav sem tukaj na tjavendan,
pribežala sem iz foruma srednja leta, ker tudi brati več ne morem, kaj šele sodelovati, pa sem se odločila, po dolgem in tehtnem premiselku, da se VAM pridružim, družbi prijaznih, veselih in s pozitivno energijo polnih ljudi.
Rada sem vas brala, priznam, da bolj poredko, zaradi pomanjkanja časa, sedaj pa, ko sem se tu registrirala, pa upam, da se bomo brali in pocmokali večkrat.
Všeč so mi vaši posti, od vseh, in upam, da bodo vam moji tudi všeč.
Želim va, navkljub dežju in polni luni ( ki je mimo ) en lep dan še naprej, prijeten večer v družbi vaših najdražjih, predvsem pa……..imejte se radi, najprej samega sebe, potem pa vse , ki vas obkrožajo, na tak ali drugačen način.
Pozdravček
Laura
je je je 
Prfuknjenci gor ali dol , dejansko na srednjih letih je vojna . Spoznala sem , da tudi ta srednja niso še dovolj zrela . Torej Laura , če boš upoštevala pravila ( beri jih pri Mariči ) , boš lahkomiselno zaplavala po oblakih ravnodušnosti do neokusnih “zajebancij” in dovzetnosti za srečo , veselje ….skratka vse kar vodi do sladkega spanca .
lahko noč
Paty
Ja , Paty , saj to je smoter tega dogajanja tu – da se razvedrimo in pozabimo na vsakdanje tegobe , ki v glavnem vsakega od nas kar v precejšnji meri pestijo.
S tem , ko se tu hecamo in kot pri pig-pongu drug drugemu prestrezamo žogice in preobračamo besede , se malo odtrgamo od – največkrat – turobnih misli, ki so nas , dokler se nismo spoznali in spoprijateljili , preganjale in nas počasi , počasi preoblikovale v zagrenjence.
No , pridejo dnevi , ko je vsak od nas v krizi , ampak takrat smo tu ostali , ki ga s skupnimi močmi skušamo potegniti ven . Saj se to največkrat ne dogaja ravno vsem na očeh , ker se že kar poznamo , pa zato zasebno precej komuniciramo. Saj vidiš in veš , da nas tu bere pol vesoljne Slovenije in nas obsoja – zakaj bi jih torej seznanjali z našimi težavami, ko pa kaže , da bi nam le privoščili !
Ampak – smeh je pol zdravja , zato se poslužujemo smejalne terapije . Največkrat z uspehom ! Vsak , kdor tako in dobrohotno razmišlja , je tu DOBRODOŠEL !!!
lisička je danes mal zagrenjena
Jani , jest sem danes čist nesposobna , še sama ne vem , kaj me hvata !
Tako , da od mene ni za čakat kaj prida tolažbe , imam sama s sabo dovolj dela :(((
Včeraj sem si privoščila malo nakupovalno eskapato , da bi si dvignila razpoloženje , pa ne gre – je trajalo samo do večera :(((
lisička razmišlja , kaj zdravilnega bi ti poslala
Glej, ljuba lisička, en vic, če ti bo vsaj za minutko
dvignil moralo, bo namen dosežen – in tebi, Jani,
prav tako:
Crnogorac zove oca i kaže:
“Ja sam rešio da napustim fakultet za elektrotehniku, dosta je bilo ovih
10 godina, prelazim namedicinu”
Otac mu na to odgovara:
“Ti kako hočeš, ja i deda ostajemo.”
Mariči
Ja, vraga, zdaj pa je tu res treba nekaj naredit. Zdaj na stropu, razen svetilke, verjetno ni ničesar pametnega. Če bi bilo sončno, bi ti z špegučkom delala zajčke po zidu, tako pa to odpade. Le kakšno neumnost naj se sedaj spomnim. Čaki, a tud vstat ne moreš s postelje, al kaj ? Ja, kaj pa če bi ..nič, najbolje, da padeš v komo. Pol bo ura hitro dve, pa pride žena domov….pa se bo začelo…..
Lisička – s kom pa? A z nami? Menda ne no.
Morda bi pa kakšen drugačen fajt s tistim z lepimi rameni in mišičastim hrbtom lahko danes ubrala. Sicer sem pa zjutraj na radiu ujela, da se je danes začela meteorološka pomlad in uf… prec sem se bolje počutila.
Si si kaj lepega kupila?
Laura – tebi pa – dobrodošla. Veš vse več nas je takih, ki se počasi umikamo od tam.
Saj je vse tukaj blizu – če pa gledaš z očmi američana – hm, lani sem jim povedala, da smo 3 ure stran od Benetk in 3 pa pol stran od Dunaja. K bi ti vidla, kake face smo pol bli Slovenci. Oni se tok časa sam v službo vozijo (ko na Los Angeleski avtocesti v špici ene dve uri stojijo na miru).
Ja men se zdi da sv kr blizu.
….samo z vami NE !
Hja , veš , zapravljanje je dvorezen meč – ko namreč popusti adrenalinski šok , ostane samo še strah , kaj bo rekel gospodar !
Saj ni bilo nevem kaj ( skupaj cca 10000 sit – za dve majčki in Hermesov parfum – kaj praviš na to , a – imamo srečo mi ob meji , ne :))))
lisička se še vedno boji avtoritet
