Najdi forum

Splash Forum Arhiv Ženski in moški čvek Srečna ženska/moški

Srečna ženska/moški

Sem videl obe temi o uspešnih moških in ženskah, po moje itak bolj skupna tema, ampak kot se je že ugotovilo tam, uspeh je zelo relativen pojem. Mislim, da je bolje vprašanje, kaj je sreča in kako do nje? Mene nikoli ni zanimalo, kako bom uspel, ampak kako bom srečen. Čeprav sta ta dva koncepta zelo tesno povezana.

Učiteljica da učencem nalogo, naj povedo, kaj želijo postati v svojem življenju. In en učenec reče, “srečen”. Učiteljica ga okara, ti ne razumeš naloge. Učenec ji odvrne, vi pa ne razumete življenja.

Sreča je v bistvu kemijska reakcija v naših možganih. Nek evolucijski način, kako nas nagraditi za pravilne akcije – z dobrim občutkom z dodatno začimbo odvisnosti, da bi to ponavljali (endorfini, adrenalin).

Sreča je sploh…emm…neposrečen izraz. Jaz bi temu bolj dejal zadovoljstvo. Sreča je nek ekstrem, kratkotrajni presežek zadovoljstva. Ampak ok, bomo rekli sreča, jaz pač rad kompliciram po nepotrebnem.

Torej srečen človek je vedno dobre volje in nasmejan? Pa temu nekako ni tako. V bistvu je dobra volja, ponavadi v obliki evforije in smeha lahko tudi obrambni mehanizem, mašilo pred bolečino ter strahom. Kot vse v našem vesolju, mora tudi ta komponenta imeti svoje nasprotje.

Ta koncept najbolje predstavimo s primerom.
Vsedite se na stol. Ocenite ugodnje tega dejanja od 1 do 10.
Pretečite maraton in se nato usedite na ta isti stol. Ocena ugodja bo dosti višja, tisti stol bo zlata vreden, pa čeprav se malce maje in je trdi in mrzel. Takrat je najboljši stol na svetu.

Torej srečen človek ni samo srečen, je tudi nesrečen? V bistvu…da. Druga komponenta je delo, trpljenje, bolečina, obup, solze,… Stavek “arbeit macht frei” nosi ogromno resnice, čeprav nosi drugačno konotacijo zaradi zlorabe. Delo zares osvobaja. Jaz še po delu nikoli nisem bil nesrečen, morda razočaran, ker ni uspelo, ampak nikoli nesrečen.

Da privedem moje misli k kratkim, enostavnim ampak težkim navodilom, kaj pomeni biti srečen in kako doseči srečo v življenju:
Naša osnovna potreba je, da se počutimo cenjene, sprejete, da nas imajo drugi radi. Da nam povedo, kako smo kul. Super in kako to dosežemo? Primarno s tem, da odkrivamo nove stvari in urimo eno ali več veščin, v katerih imamo potencial postati mojstri. In kako postanemo mojstri? Da se testiramo, da se izzivamo, da smo v konfliktu, da se postavljamo v nelagodne in nevarne situacije in jih premagamo. Osebno najbolj napredujemo v najtemnejših obdobjih našega življenja. In kako storimo to? Da smo ponižni, spoštujemo in se učimo od drugih ljudi in da se premikamo z vetrom in ne proti njemu. Smo ambicionzni, ampak realni. Udarcu se najlažje umakneš tako, da posnameš njegov gib, njegovo smer, takrat bo manj bolelo.

Kruta realnost je, da ljudje cenimo samo tiste, ki nam lahko kaj dajo ali storijo. Smo izjemno sebična bitja. Tudi humanitarna akcija je sebično dejanje, dobrino zamenjamo za dober občutek, na nek način smo srečo “kupili”. Tudi mama ne ljubi svojega otroka brezpogojno, še vedno nekaj pričakuje in zahteva od njega, njegovo vračanje ljubezni. In zato, ko srečo enkrat imaš, jo moraš vzdrževati in jo deliti še z drugimi ljudmi!

Isti princip pri ljubezni, noben zares ne ljubi, ker pač ljubi. Vedno je neka stvar, dobrina, karakterna lastnost, zaradi katere se zaljubimo. Nekaj hočemo, ampak če ne znamo ničesar dati, tega ne bomo dobili. Ljubi me, takšnega kot sem. Točno tako! Ker ljudje, ki ne zmorejo ničesar dati, dobijo samo eno stvar – pomilovanje.

Odlično zapisano. Ni kaj dodati. Eden najboljših postov na MON-u v zadnjem času.

Mislim, da kot prvo, srečen človek se dejansko ne sprašuje o sreči niti ne razpravlja o njej, ampak jo živi. 🙂

[i]Mojega hudiča sem prodal svoji duši.[/i]

Fajn afk. 🙂

Sem pa zanč prebrala eno dobro misel:

“Sreča je stvar odločitve”

In je res.


A tako preprosto je ?
Le zakaj se ljudje potem večkrat ne odločamo, da bi bili srečni, saj pa si vsak želi biti srečen in je to naše zdravo stanje.
Smo tako neumni ? Ali pa mogoče nočemo biti srečni ?
Stvar odločitve je mogoče le za tistega, ki je že tako ali tako srečen ali pa blizu sreče.

Ti pa si en mali V. Frankl /Volja do smisla/

Uspešen ni enako srečen

Samo to.

.............................................................................................. [b]''Your time is the greatest gift you can give to someone.'' - Rick Warren[/b]

Ironično je pričakovati, da si vsako minuto v dnevu, tednu, mesecu srečno zadovoljen:). Razpoloženje niha, situacije se spreminjajo, odločaš se vsak trenutek vedno znova in znova, zato je bolj realno reči, da je sreča nekaj, kar lahko ob koncu dneva, tedna, meseca definiraš ali jo imaš ali je nimaš. So ljudje, ki se načrtno izogibajo kakršnikoli sreči, ker so sadisti in potrebujejo to pozornost v samopomilovanju. In so ljudje, ki radi živijo ter vedo zakaj živijo. Pri slednjih je sreča neizogibna. Torej, srečo si moraš zaslužiti.


A tako preprosto je ?
Le zakaj se ljudje potem večkrat ne odločamo, da bi bili srečni, saj pa si vsak želi biti srečen in je to naše zdravo stanje.
Smo tako neumni ? Ali pa mogoče nočemo biti srečni ?
Stvar odločitve je mogoče le za tistega, ki je že tako ali tako srečen ali pa blizu sreče.[/quote]

Ne nujno. Slovenci/predvsem pa Slovenke) imamo en izjemen fetiš na lastno nesrečo oz. je precej takih, ki niso srečni, če niso nesrečni. Predvsem pa so srečni takrat, ko jim lastno “nesrečo” uspeva objaviti celemu svetu.


A tako preprosto je ?
Le zakaj se ljudje potem večkrat ne odločamo, da bi bili srečni, saj pa si vsak želi biti srečen in je to naše zdravo stanje.
Smo tako neumni ? Ali pa mogoče nočemo biti srečni ?
Stvar odločitve je mogoče le za tistega, ki je že tako ali tako srečen ali pa blizu sreče.[/quote]

Ne nujno. Slovenci/predvsem pa Slovenke) imamo en izjemen fetiš na lastno nesrečo oz. je precej takih, ki niso srečni, če niso nesrečni. Predvsem pa so srečni takrat, ko jim lastno “nesrečo” uspeva objaviti celemu svetu.[/quote]
V Sloveniji je culturaly unacceptable celemu svetu objaviti svojo sreco. Obtozen si hvale. Kaj ljudem potem preostane? 🙂

Če je človek v sebi srečen, a je kaj manj srečen, če tega ne trobi ves čas naokoli?

°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°° Če meniš, da se ti godi krivica, ne išči maščevanja, kajti morda je tvoja nesreča le poduk, ki si si ga prislužil za nekaj, kar si spregledal." Eros [psi] st. 345


Ja.


A si nesrecen clovek kaj olajsa duso, ce svojo nesreco s kom podeli?

Jst sem pa tok srečen, da morm vsakmu pokazat svojo srečo. Trobim srečo naokoli pa uživam zravn.

Na forumu se ima en kup ljudi za ne vem kaksne poznavalci psihologije. Ne poznajo pa razlike med odzivom ljudi na sreco in nesreco. Naravna reakcija na sreco je ueforija, ki jo z veseljem delis z drugimi. Naravna reakcije na nesreco, npr. v promatni nesreci ti je bliznji sorodnik, pa je da se “zapres”.

Skoz te neke teorije, kako je nekdo vredu samo, če je dovzeten za sobivanje z nekom nasprotnega spola. Tisto obnašanje drugega spola, ki ga več ne morete nadzorovati in z njim manipulirati, pa slabiči imenujete razvajenost.

_______________ So it goes. - Kurt Vonnegut -

ang. euphoria
slo. evforija

😉

[i]Mojega hudiča sem prodal svoji duši.[/i]

To je tako, kot če bi ti neka skupina ljudi šla zelo na jetra, npr. harekrišnevski forum, hkrati pa bi ves čas čepel na njihovi spletni strani in jim poskušal (do)povedati, kako ne živijo prav, kako te moti njihovo razmišljanje, ker je napačno, itd. Če te nekdo ne zanima, te celo blazno moti, je potem zelo težko razumeti, zakaj ta kritik sodeluje s temi ljudmi, če se pa ve, da je vsak vkopan v svojih stališčih, tako drugi kot on sam!? Pomeni, da rabi proti-pol, tako kot verniki hudiča.

[i]Mojega hudiča sem prodal svoji duši.[/i]

To je tako, kot če bi ti neka skupina ljudi šla zelo na jetra, npr. harekrišnevski forum, hkrati pa bi ves čas čepel na njihovi spletni strani in jim poskušal (do)povedati, kako ne živijo prav, kako te moti njihovo razmišljanje, ker je napačno, itd. Če te nekdo ne zanima, te celo blazno moti, je potem zelo težko razumeti, zakaj ta kritik sodeluje s temi ljudmi, če se pa ve, da je vsak vkopan v svojih stališčih, tako drugi kot on sam!? Pomeni, da rabi proti-pol, tako kot verniki hudiča.[/quote]

Zakaj tega ne upoštevaš, ko kritiziraš Skelo in ji (kljub večkratni zavrnitvi) deliš nasvete o tem, kakšna naj bo?

_____________________________________________________________________________________________________________ V hitlerjanskih zadnjih sobah gostiln spet udarjajo drug po drugem, ti majhni rodovi na povodcih...

To je tako, kot če bi ti neka skupina ljudi šla zelo na jetra, npr. harekrišnevski forum, hkrati pa bi ves čas čepel na njihovi spletni strani in jim poskušal (do)povedati, kako ne živijo prav, kako te moti njihovo razmišljanje, ker je napačno, itd. Če te nekdo ne zanima, te celo blazno moti, je potem zelo težko razumeti, zakaj ta kritik sodeluje s temi ljudmi, če se pa ve, da je vsak vkopan v svojih stališčih, tako drugi kot on sam!? Pomeni, da rabi proti-pol, tako kot verniki hudiča.[/quote]

Zakaj tega ne upoštevaš, ko kritiziraš Skelo in ji (kljub večkratni zavrnitvi) deliš nasvete o tem, kakšna naj bo?[/quote]

Jaz se počutim dobro v svoji vlogi na forumu, me ne moti družba, kakršna koli že je, Spider tarna nad drugimi, kaj in kakšni so. Tisti pač odide, ki mu kaj ne paše, ker malo verjetno, da se bo drugi spremenili glede na lastne želje, ki jih ima nekdo, kakšen bi naj bil forum in sodelujoči. 🙂

[i]Mojega hudiča sem prodal svoji duši.[/i]

Ja prav ne, zakaj ne vprašaš Robija in Pume recimo, zakaj skoz silita folk z nekimi teorijami?

Zakaj en vprašaš Robija, čemu tolk analiz žensk, ki mu baje gredo na jetra?

Še enkrat: slabiči imenujejo razvajenost tiste značilnosti drugega spola, ki jih sami niso zmožni nadzorovati.

_______________ So it goes. - Kurt Vonnegut -

Kaj spet ti bulazniš in se skrivaš za množico?

_______________ So it goes. - Kurt Vonnegut -

Zakaj tega ne upoštevaš, ko kritiziraš Skelo in ji (kljub večkratni zavrnitvi) deliš nasvete o tem, kakšna naj bo?[/quote]

Jaz se počutim dobro v svoji vlogi na forumu, me ne moti družba, kakršna koli že je, Spider tarna nad drugimi, kaj in kakšni so. Tisti pač odide, ki mu kaj ne paše, ker malo verjetno, da se bo drugi spremenili glede na lastne želje, ki jih ima nekdo, kakšen bi naj bil forum in sodelujoči. :)[/quote]

Vidiš, jaz umika zaradi posameznika ali dveh ne vidim kot rešitev. Če je Skeli (na primer, upam, da se ji ne kolca preveč, ker jo non-stop omenjam) fino debatirati z večino, se zaradi enega nadležnega in vsiljivega Matjažkota najbrž ne bo kar umaknila, a ne?
Je pa absurdno, da kljub kao dobremu poznavanju psihologije nisi sposoben upoštevati opozoril, ko prekoračiš meje dobrega okusa – zato si pa bil označen za psihopata, ampak ja, važno, da je tebi fajn, a ne? (super primer egoizma, btw)

_____________________________________________________________________________________________________________ V hitlerjanskih zadnjih sobah gostiln spet udarjajo drug po drugem, ti majhni rodovi na povodcih...

Ma daj daj, pa kdo temu Pumi ali matjažku verjame, da sta neka strokovnjaka za psihoanalizo, ali kaj naj bi bila…:))))))))))))

Danes se ima že vsak lolek, ki prebere 3 knjige, za poznavalca. Potem pa svoje čudaške poglede proba (slabo) zakamuflirat..Iz tega matjažka so se že prav vse ženske tega čveka norca delale..

_______________ So it goes. - Kurt Vonnegut -

Ugotavljam, da hoče meti moška tardicionalna klika jamračev tu gor monopol…

No , sej Margot in antilopa recimo več ne pišeta, nimata kaj…verjetno ju mine, če prebereta to mačistično jokanje tu gor..

_______________ So it goes. - Kurt Vonnegut -

Forum je zaprt za komentiranje.

New Report

Close