Mislim, da se ne da več vpisati v prvi letnik. Ti pa svetujem, da tvoja hči naredi negativne predmete kot občan (pozanimaj se na šoli) in se nato vpiše redno v 2. letnik. Če je pripravljena delati celo poletje ji to lahko uspe do septembra. Zato le pot pod noge in se pozanimaj pri šolski psihologinji kako in kaj. Če ji pa gimnazija ne paše, pojdi na šolo katero bi obiskovala z večjim veseljem in se tam pozanimaj katere predmete mora narediti za vpis v 2. letnik, ker nekatere priznajo, tiste, ki ne, bo pa med počitnicami naredila in se nato vpisala in redno odšla v 2. letnik septembra.
Predvsem vam svetujem brez panike, s hčerko se mirno pogovorite kaj sama sploh misli in kaj si želi. Nato pa pot pod noge in na pogovor v gimnazijo ali na šolo kamor si želi.

lp in srečno.

Ne bodi žalostna..zdrava je, to je glavno, vse ostalo bo.

Lepo se vsedite za mizo in iskreno pogledat in povedat kaj se dogaja. Zakaj ni šlo v šoli in to že 2-ič??? Je lena, res ne gre, ker je pretežko, se ne zna ali ne more učiti, jo ne zanima..kaj se dogaja z njo, zakaj ni izdelala šole, lepo iskreno si to povejte in potem ne bo težko najdt rešitve. Četudi gre v službo in dela ob delu, baje je še lažje!

Samo brez panike in res najdt pravo rešitev za njo. če ne znate sami, naj šola pomaga, pedagoginja, svetovalke… vedno je največ uspeha, če otrok dela šolo, ki ga veseli, zanima, četudi je to konec koncev avtomehanika, kot zanima mojo hči in že zdaj tuli v 4 razredu 9, da bo šla na tako šolo *-*.

Želi ti, vam, da najdete rešitev, ki bo uspešna in drugo leto nam boš pisala nič več žalostna, ampak srečna!

Ko sem bila jaz mlada in v srednji šoli, pri nas sploh ni obstajala opcija popravc ali ponavljanje. Fotr bi me takoj nagnal v proizvodnjo 🙂

Pri tebi kot kaže vedno obstajajo vse druge opcije, razen/poleg učenja. Če punca ni dovolj pridna in brihtna, nima kaj počet v gimnaziji. To bi lahko raglabljali že prvo leto ali pa še prej. Dandanes se vsi vpisujejo v gimnazije. Niso pa vsi material za njo in potem se dogajajo takele traume. Vseeno pa je boljše, da se je končalo tako, kot pa po desetih letih neuspešnega študija na faksu. Itak so pa vsi v puberteti, zato odpade opravičilo, da je punca ravno zdaj v norih letih. Nekako se mi zdi, da si ti tista, ki se sekira, tvoje zlato pa niti ne. Zato nemara res ne bi bila slaba ideja, da namesto počitnic opravlja kako “prostovoljno” delo, da bo videla kako se služi kruh. Denar, ki ga bo zbrala, pa bo šel za šolnino na privat šoli. Samo to bi se še manjkalo, da bi poleg vsega imela za nagrado še kako morje. Počitnice so za tiste, ki so med letom delali, ne pa za zabušante, kar tvoje dete, oprosti za direktne besede, je. Kriva pa si ti.

A ja, obstaja mnogo lepih poklicev (kozmetičarke, frizerke, gostinke, slaščičarke, kuharice).

Študij ob delu zmorejo le redki, ker zahteva veliko samodiscipline, ki jo tale deklica očino nima.
Naj se prepiše na šolo z lažjim program in se izšola za poklic.
A je kaj narobe s tem?

Mene tudi zjezi favoriziranje gimnazij – ma zakaj ljudje enkrat ne dojamete, da enostavno nismo vsi enaki in naši otroci tudi ne. Eni zmorejo več, eni manj, ampak prostora je za vse, samo prav se moraš usmeriti.

Koka, podpišem! Točno tako razmišljam tudi jaz, še posebej sedaj, ko sta se nečakinji “zgodila” dva popravca v 2. letniku gimnazije ( krivi so seveda hudobni profesorji), celo leto se, lenoba, sploh ni učila, šusov ko smetja, ko so kaj pisali, ni šla – z žegnom staršev – v šolo, plačujejo ji inštruktorje…
Najbolj me pravzaprav skrbi, da nima nobenega odnosa do znanja, niti do dela, nobenih ciljev, nobene odgovornosti, šola ji je zadnja stvar, zanima jo le žuranje in seveda fantje. starši pa nemočni, si lahko misliš? Ob petkih in sobotah mora (!) iti ven, in ko protestiram in staršem poskušam dopovedati, da je žur nagrada in da se cvekov ne nagrajuje, mi uboga revčka razložita ,meni, ki nimam pojma ( moja hči je že diplomirala in je zelo uspešna), da jo morajo pustiti ven, saj se sicer sploh noče učiti, jih prav izsiljuje… za kozlat.
Ne, ni res – kaj je z današnjo mladino, bolj res je : kaj je z današnjimi starši??? So padli na glavo?

Tudi meni so gimnazije nič vredu zadeva! veliko raje bom otroka spodbujala k diretnemu študiju, tistem kar ga bo veselilo. Se mi zdi, da gre največ otrok na gimnazijo zato, ker nimajo pojma kam iti, se ne morejo, znajo ali nočejo opredeliti kaj bi sploh počeli… Potem pa sredi študija ugotovijo, da gimnazija le ni tako lahka stavr, tudi una najlažja in križi so tu, sploh zato, ker so šli v neko srednjo šolo, kar tako.

zelo pomebno se mi zdi vzeti čas v zadnnjih dveh letig 9 in pomagat otroku spoznat kaj ga veseli, kaj bi kasneje rad delal, kje se vidi, saj vem, da je kmalu, ampak nekateri imajo jasne vizijo tudi v teh letih že. Vsaj pri nas je tako, da smo se že kmalu začeli pogovarjat kaj bi kdo počel in nato vse te poklice dejansko spoznali do potankosti in se je nato lažje odločat. če bi morala danes usmerjat svojega otroka nekam, bi ga v poklicno šolo in nato dalje v svoj s.p. in to za panogo v kateri bi se dalo kaj zasluzt in bi imel delo, ki ga veseli in se denar za dobro zivljenje. vecina starsev pa otroke forsira v gimnazije, ki so ta hip tako moderne, brezveze.

Joj, kako se motiš. Pot do marsikaterega poklica pač vodi prek gimnazije. Sem sodi celotna FF, pravo, novinarstvo, medicina … Pa še veliko drugih. In ne boš verjela, veliko otrok si teh poklicev želijo. Nočejo biti vsi štromarji, elektrikarji, frizerke ter kozmetičarke. In tako kot praviš, da nekateri starši forsirajo otroke z gimnazijo, boš ti forsirala svojega otroka (ali si ga že) s poklicno šolo. Pa si mogoče želi v gimnazijo. Pa ne eno ne drugo ni prav. Vsakdo ima pravico, da si sam izbere poklic. Če pa že poklica ne, pa vsaj šolo. In če se na sredini premisli … Jebiga, so še hujše stvari na svetu. Jih poznam veliko, ki so totalno zabluzili. So pač potrebovali nekaj več časa, da so se našli. In zvečine so se. Naredili so srednjo, pa še faks ali dva. In kaj lahko starš ob tem naredi? Lahko si populi vse lase in doživlja živčne zlome, lahko pa je svojemu v otroku v oporo, mu ne govori vsak dan, kako je butast in len ter mu pokaže še drugo plat življenja – torej, kako izgleda, ko si človek brez poklica in si moral služiti kruh z žulji svojih rok. In se popolnoma strinjam – morje ni nagrada za nekoga, ki se v šoli ni potrudil. Razen, če si najprej poišče v službo in si ga plača sam. Sicer je pa deklica itak še premlada. Šolo pa definitivno zamenjat. Očitno ji ne leži.

Samo drobna pripomba – mnogo premalo je, če si otrok nekaj želi – gimnazije ali nekega poklica. Za izpolnitev želje mora imeti najprej sposobnosti in nato še ogromno volje, truda, discipline, odgovornosti, vztrajnosti. In takšen si na sredini ne premisli, ampak vztraja in maturira in diplomira.

Deloma se strinjam s sabo – deloma pa ne. Da bi me npr. takale “falirana dohtarca” zdravila? Si niti v sanjah ne bi dovolila! Tile tvoji “štromarji & CO” so zveneli tako poniževalno… Roko na srce, brez njih pa le ne gre in nekateri so gospodje, brez kravat in belih ovratnikov!

Kaj pa je slabega v poklicnih šolah? So otroci, ki jih obiskujejo kaj manj vredni od onih, ki hodijo v gimnazijo? Nimam nič proti, če se otrok sam odloči za poklicno šolo – lahko dobi kvečjemu vso podporo. Konec koncev se uči zase, ne za starše. Se mi pa neumno zdi za vsako ceno – ker pač hoče otrok bit dohtar ipd. – rinit z glavo skozi zid, če vidi, da mu ne gre. Sorry, cveki še nikogar niso pripeljali do (želenega) cilja. In če so mu v OŠ gledali skoz prste in šenkavali ocene, mu jih v SŠ in gimnaziji NE bodo! V OŠ (kao) odličnjaki… danes pa…. khm… 🙂

Je pa nekaj: medtem, ko bo prvi (gimnazijec), če bo hotel kaj bit, še vedno gulil knjige, bo drugi (s poklicno) že veselo delal. Pa tudi to ni rečeno, da bo oni z višjo šolo dobil boljše in bolje plačano delo. Lahko bo srečen, če ga bo sploh dobil! In kakor je s službami – vsi vemo – se bo lahko samo spraševal zakaj je sploh toliko let grizel knjige…. Ravno tako se da poklicno šolo nadgrajevati.

Večina nas – cela generacija – je bila pa na celi črti zavožena s pof*kanim “usmerjenim izobraževanjem”. Prav zato so spet začeli uvajat poklicne šole. Kaj bi jaz dala, da bi imela takrat to možnost!? Hvala bogu, imel jo je moj sin in sem prav srečna!
Ima poklic in uživa v svojem delu, pa ni kakšen štromar.

BTW, štromarji in elektrikarji = isti šmoren :)))))))

Točno tako, She! Le naj še dodam: in starši se morajo brigati za otrokovo šolanje (glede ocen in izpitov) od PRVEGA DNE!!!

Joj, bognedaj, da bi hotela reči, da je kaj narobe s poklicnimi šolami! V vsakem poklicu se da uspeti. Jaz občudujem tako dobrega zdravnika kot dobro frizerko. In mojstra, ki kvalitetno ‘obleče’ hiško. Otroke je treba spodbujati, da stremijo k temu, da so najboljši, kar so lahko, pa ne glede na to, kar delajo. Replicirala sem samo *.*, ki pravi, da bi otroka raje usmerila na poklicno šolo, kot v gimnazijo. Mislim, kako lahko to pavšalno rečeš? Vse je odvisno od otrokovih želja in valjda – sposobnosti. In nekdo, ki komaj gura gimnazijo, najbrž res ni za zdravnika. Sicer pa itak ne bi naredil faksa.

Štromarji, elektrikarji – sem butelj, a ne? Pa ga imam doma. Žalostno je to, da ga je škoda za ta poklic, ker je glavca. Ampak starši pametni – otrok mora imeti poklic, so ga dali v elektro. Ker je fant!! V tem poklicu pa ne dela, ker ga ne veseli.

> Vse je odvisno od otrokovih želja in valjda – sposobnosti.

Ja, želje so eno, sposobnosti pa drugo. Tu morajo pa starši skupaj z otrokom pretehtat možnosti in se “pametno” odločiti. Po moje, večina otrok rine na gimnazijo samo zato, ker mislijo da bodo “nekaj več” in da ne zaostajajo za “modo”. Gimnazije so IN.
Pa če pogledam še koliko staršev se zanima kako gre otrokom v SŠ… na prste ene roke sem lahko preštela starše, ki so prišli na RS ali GU… in še ti so bili vedno eni in isti. Žalostno, potem se pa čudijo!

> In nekdo, ki komaj gura gimnazijo, najbrž res ni za zdravnika. Sicer pa itak ne bi naredil faksa.

Tole drži kot pribito!
Vprašanje, ki se mi poraja je: kako hudiča je tak sploh prišel na gimnazijo, saj sprejemni izpiti niso lahki? Vem še iz svojih časov, da v OŠ ni bilo težko bit odličnjak. Tista “odličnost” se pokaže v vsej svoji pravi luči kasneje.

Ni pa hujšega kot to, da te nekam ali rinejo na silo ali pa ti česa ne pustijo. Imam tudi jaz doma podoben primer. 🙂 Zato pa sva sinu pustila proste roke in dobil je vso podporo. Če boš zaj**al stvar, jo boš sam.

Glede na to, da sem bila gimnazijka, mi je tole, da si nekaj več, če greš na gimnazijo, res čudno. Jaz sem imela že v osnovni šoli izbran poklic in je ta pač vodil prek gimnazije. Pa takrat ni bila ‘gimnazija’, ampak smo ji rekli na kratko družboslovna in naravoslovna. Tudi zato mogoče ni zvenelo tako elitistično. A so se časi res tako spremenili? Ali pa je krivo to, da nisem iz Ljubljane? V mojih letih so šli v gimnazijo tabrihtni. Tisti, ki so se precenili, so pa itak odpadli že v prvem letniku. Ja, smo imeli tudi take. Kdor je naredil prvi letnik, je naredil šolo. Ene par jih je odnehalo že po dveh mesecih, ko so videli, da niso za to. Naravna selekcija naredi svoje. Zato sem napisala, naj punca menja šolo, ker več kot očitno ni za to.

P.S. Tudi moji starši niso hodili v šolo. Prvič najbrž zato, ker so mi zaupali, drugič pa zato, ker ima moj oče samo osnovno šolo. Kaj bo potem on meni solil pamet? Mama pa tudi ni hodila v redno srednjo šolo, temveč jo je naredila z izpiti. Pa to ni pomenilo, da jih moj uspeh ni zanimal.

Oprosti LadyL, ampak tvoje razmišljanje ne bi moglo biti bolj butasto. Kako pa ti veš, kakšen uspeh je imel tvoj zdravnik? Si ga, preden si postala njegova pacientka, prosila za kopijo spričevala? Misliš, da so zdravniki samo odličnjaki? Hahaha. Poznam gospoda, ki je dvakrat padel v gimnaziji, potem pa naredil fakulteto v šubu in je danes superuspešen. In kaj, je zato kaj slabši od tistega, ki je bil superodličen? Upam da veš, da so taki odličnjaki ponavadi dobri teoretiki in slabi praktiki.

Odvisno tudi, zakaj je padel. Mogoče je bil brihten, pa len. Pri nas večina zadostnežev ni naredila faksa. Pa saj tudi niso imeli interesa.

Ne zadostuje, da si nekaj želiš. Dedki mrazi obstajajo tja do petega leta, potem pa moraš za izpolnitev želja kaj narediti tudi sam. Tale miška je zabluzila že drugo leto, kar si sploh ne znam predstavljati. Že drugič je poslušala iste predmete. Če bi samo strigla z ušesi, bi se je moralo nekaj prijet. Ma tudi za cvek se moraš potrudit.

Hudo je, če si prekratek za par številk. Morda si premalo priden, OK se boš že do neke mere lahko vlekel ven z inteligenco. Morda si premalo pameten, potem boš pač moral delati veliko več kot ostali, da nadoknadiš. Hudič pa je, če si oboje in len in butast. Starci delajo napako, da cel cajt na pladnjih nosijo rešitve pred mulce namesto da bi jih pustili da se sami spopadejo z logičnimi posledicami.

Evo, tale mama surfa po netu in študira kako bi še rešila rit tamali. Kaj pa, če bi jo pustila za spremembo, da pokasira tisto, kar je iskala? OK, rečeš. Pri nas je pravilo: tisti ki se ne uči, dela. In jo brezkompromisno naženeš na zavod. Ravnokar bo sezona obiranja pridelkov. Jasno, da bo mala takoj pricvilila, da to pa ni zanjo. Super, rečeš. Zelo me veseli, da boš nadaljevala z neobveznim šolanjem. Zdaj pa nekako zberi denar za prvi letnik, jaz bom pa plačala drugega in ostale, če boš uspešna. Me ne zanima kako. Prodaj svoje CD-je, prodaj svoj kompjuter, smučke, zlatnino, fršterkerijo, televizijo, bicikl, rolerje… Tako bom vedela, da resno misliš. Podpiram te pri katerikoli odločitvi, samo da boš srečna. In vsi bomo srečni s teboj 🙂

Ja prav, se ti zdi pa butasto! Si prebrala čisto vse ali samo tisto kar tebi paše?

Morda si me napačno razumela. Napisala sem kako je danes.

Zakaj? Zato, ker vidim, kakšna so dekleta – bom dala primer. V OŠ jih zanima v glavnem samo moda in makeup, učenje jim je španska vas. Ne rečem, so tudi izjeme. Samo, če pogledaš malo okoli sebe in jih poslušaš…

Stanujem zraven OŠ in jih slišim – njihove opazke in pripombe čez učitelje, sošolce/ke, le sebe ne vidijo.
“Ja, šit no, stara ej, sej ne morem verjet! A veš, da mi je dal ta itiot dva popravca, pa kaj si ta butl od prfoksa misl? Evo, zdej pa nam mogla na Bežigrajsko, ja fak no, mislm halooo?! Pa že pr ekstercih mi je dal mn točk. Kreten mi je totalno zaf*ku lajf. Zdej pa nauva z XXXY skupi na Bežigrajski.”

Zato, ker je očitno ta XXXY njena najboljša prijateljica in po vsej verjetnosti tudi boljša učenka, gre na gimnazijo. Ta pa ne bi rada izpadla “nič manj” tudi rine tja. Zato sem napisala, da je gimnazija in.
Me sedaj razumeš?

Za žabe niso orehi…. (nikoli bili, niti nikoli ne bodo).