Po 30 letih sva se srečala. Ne čisto naključno, ker sva bila na nekem dogodku, ki naju je povezal v preteklosti. Vem, zelo klišejsko, kar se je naprej dogajalo. Ves večer sva imela oči samo drug za drugega, dotiki samo med nama, vsi ostali so bili le kulisa, kar se je ponovno začelo dogajati med nama…ehh in nato je enkrat prišla je ura slovesa. No, v teh 30 letih se nama je rodilo pet otrok, njemu tri in meni dva, a kot da bi izbrisala ves ta čas, kot da je minilo samo nekaj let, ko sva bila še mlada in zaljubljena. Nisva se skregala, le vsak od naju je izbral svojo pot in jo peljal po svoje. In ko sva treščila skupaj po vseh teh letih ponovno skupaj,  oh, vsa ta strast je prišla navzven. Ampak seveda oba v dolgotrajnih zvezah, v nekih ekonomijah, ki sva jih ustvarila. Zdaj pa sms, pogovori, oh in sploh in kaj vse bi. Otroci odrasli, partnerji že dooooolgo. Oba intelektualca, oba s svojima poklicnima karierama.

Vse je čisto odprto, kaj bi vi storili? Pustili stare zveze in odprli novo? Nisva več mlada, sploh ne, v 60ih…. in morda je to najina zadnja priložnost, da zaključiva to, kar sva v mladosti začela in ne izživela? Kako bodo sprejeli otroci? In kako se prijateljsko raziti z dosedanjimi partnerji? Kaj si vi mislite? Sprejeti, iti do konca, ali pa samo ljubeznivo gojiti misel, kako bi lahko bilo…?

…

Jebeš ekonomijo, otroci vaju ne potrebujejo, bodita srečna!

Ne vem zakaj sta vidva še vedno z istima dolgoletnima partnerja v vezi. Ali zaradi navade, materalne varnosti, zaobljube, otrok, česa drugega?

Jaz zase vem, če ne bi bila zaradi ljubezni, da bi takšno zvezo prekinila. Pa ne zaradi tega, ker bi imela že nagledano novo ljubezen, ampak zaradi spoštovanja do partnerja in sebe, ker ne bi želela živeti v laži.

Vzemi pa na znanje, da tudi, če se razvežeš zaradi stare ljubezni in zaživita skupaj z novo staro ljubeznijo, ni zagotovila, da bosta ostala skupaj. Premisli, mogoče samo hrepeniš/podoživljaš trenutke zaljubljenosti iz mladih dni. V teh letih sta se zelo spremenila, rastla vsak v svojo smer. Kdo bi vedel. Vprašaj srce kaj pravi in vključi mičkeno razuma.

Si že doživela najboljši del. PD tu naprej se lahko samo še zaplete in gre navzdol.

Nič mi slajše kot idealizacija. Realnost ti bo uničila še to. Konzumacija je realnost. Odloči se kaj hočeš. Verjeti v nekaj lepega ali uživati v viagrastem mesu 10 minut.

Ne vem ampak 30 let odločitev ne more odtehtati 5 minut tralala hopsasa.

Posebaj tisto “v 30letih se nama je rodilo pet otrok”

Hvala za iskrenost.

Če vklopim razum, ostanem na kavah in klepetih. In v sedanji zvezi. Ki ji sicer manjka marsikaj, ima pa tudi marsikaj. Ima tudi skupne spomine. Jasno, dolgotrajne zveze imajo pluse in tudi minuse, in seveda veliko spoštovanja do dolgoletnih partnerjev. V obeh najinih zvezah je bilo v dolgih letih veliko razuma, ki je sledil velikim ljubeznim. Ni kaj. Tale mladostni sij neizživete skupne ljubezni, skupnega življenja, pranja gat, neprespanih noči, motečih osebnostnih lastnosti partnerja, kepih dni in let,…ampak vsak stik je res na nek način vsiljivec in moteč. Brez tega srečanja pred nekaj meseci sem čisto lepo živela.

Mi je pa dalo misliti, kako bi lahko še bilo v jeseni življenja, ko se lahko nekaj na novo začne. In res je, ni garancije, kaj to novo lahko prinese. Hkrati pa ne veš, kaj lepega v življenju lahko zamudiš. Ko bi le imela stekleno kroglo…

Je kdo na novo začel? In bil srečen?

In sledi ljubezni, 20 let max še imata aktivnega življenja pred seboj. Nato bosta tako ali drugače zvezana nekam, na pojsteljo, na dom,..

Je že razlog, da sta se ponovno našla. In občutki, ki jih opisuješ se ne zgodijo vsak dan. Bolje, da letiš in padeš, kot da se sprašuješ, kako bi bilo leteti vsak dan.

Glede na to,  da pri 60 tih sprašuješ za nasvet, si 30 let spala.  Niti tega ne veš kako to izpeljati, da bo prav in na tem forumu boš dobila nasvet, hahaha…

No, Vany, kako bi pa ti to izpeljala?

Se strinjam z napisanim. Jaz sem se razvezala par let nazaj, ker mi je bilo dovolj nespoštovanja in raznih svinjarij iz partnerjeve strani. Sedaj živim sama in srečna. Sem malenkost mljaša od tebe avtorica in razmišljam v tej smeri, da me mogoče še čaka 20 let tudi sreče izživete v ljubezni tako kot si jo jaz predstavljam.

Včasih, ko sem na razpotju, prosim za moč, da prestanem vse kar mi je dano, prosim za modrost, da ločim kar lahko spremenim in česar ne morem in prosim za mir, da sprejmem kar ne morem spremeniti.

Avtorica prosi za modrost, da boš ločila ali ti je dana lekcija ali priložnost. Veliko sreče in mira v srcu za vse vpletene. Verjamem, da sta  se z razlogom našla po tolikih letih.

Tako neumnih nasvetov že dolgo nisem prebrala. Pravljice berete samo.

Lepo te prosim ne delaj neumnosti. Pomisli na moža s katerim imas kar imas in kar sta ustvarila predvsem ce je moz res pravi moz. Ne unici vama, njemu, otrokom kar je vaše in ne samo tvoje.

Dobro premisli, da se ne opečeš. Če sta šla pred 30. leti narazen, sta šla z razlogom. Najbrž ni bilo dovolj ljubezni.

Prijelo te je hrepenenje, nostalgija po preteklosti, spomini iz mladosti….

Sedaj si lahko uničiš življenje. Po 30. letih ni nič več tako kot je bilo pred 30. leti. Lahko sploh ne bi več dobro funkcionirala skupaj, bi pa podrla vse, kar sta v teh 30. letih zgradila. Previdno!

Vany zna le pametovati, taki ne izpeljejo ničesar.

Spet je šel nekdo s figo v žepu v dolgoletno razmerje. Verjetno sta mislila drug na drugega se nista prebolela, ampak si pac nasla rezervo za druzino. A ves kak sok more to biti za drugega partnerja, da ti rece moz ja srecal sem bivso ljubezen, takrat nama ni bilo usojeno sedaj pa je…my ass, ves cas ti je sla ta bivsa po glavi, samo nisi imel priloznosti, se nista videla…pa kaj greste v nova razmerja, ce ne prebolite predalate bivsih davnih simpatij? To se ne more dobro koncat, ker ni bilo iskrenosti

Da še po 30letih nekoga ne pozabiš in o njemu razmišljaš vsak dan, da ga nikoli ne pozabiš, se to res dogaja? Avtorica je tako v tvojem primeru?

Ljubka imaginarnost. Ne ni se rodilo vama. Razmisli kaj imaš in kaj lahko izgubiš. Zaljubljenost nas zamegli.

Malo sanjari, drugače pa ne nori in si ne kompliciraj življenja. Sebi in drugim. Glava sivi, rit nori, je kar pravšnji rek za te primere.

Jih imam tudi sama 60. in bi  tudi rada ponovno bila mlada in življenje doživljala na enak način kot prej, z več žara kot mi ga nudi vsakdan pri 60. Ampak mi je jasno, da se s pogreto župo prej opečeš, kot pa uživaš v njej. Ne prepusti se iluziji, za pravljice pa bo čas, ko jih bo treba prebirati vnukom.

Ne se zaletet. Trideset let je dolga doba. Srečanje je obudilo spomine na mladost, zaljubljenost,strast. SPOMINE.

Verjemi, po začetnem navalu čustev in strasti, bosta slej kot prej trčila ob kruto realnost. In si na stara leta postavila življenje na glavo. Sebi in ljudem okoli sebe. Je vredno? Za tistih par metuljčkov v trebuhu?

In kaj če ti bo po letu dni žal in ne boš mogla več nazaj? Če boš ugotovila, da to ni tisti moški iz mladih dni? Da je bilo vse samo privid? Privid mladosti, ki je odšla.

Časa ne moreš zavrteti nazaj. Tudi z njim ne.

Nekoč mi je ena starejša, ločena ženska rekla, da če bi bila zdaj na tem, da se mora odločiti za ločitev, se ne bi. Ampak to je ugotovila šele, ko je dobila vnuke.

Previdno in po pameti.

Dolga leta so vam bili partnerji ok, zdaj pa nogo v rit na stara leta?

Ne delaj tega , če se lahko vzdržita ostanita le dobra prijatelja.

Ne vem če je vredno. Najboljši del sta doživela. Kaj ti lahko ponudi?

Družinskega življenja sigurno ne. Seksa tudi ne (razen na viagri). Ne veš v kaj se spuščaš. On ima za sabo 60 let življenja. Nimaš pojma kaj je v tem paketu.

A poznas tisti rek, “LE ENKRAT SE  ŽIVI!”???

No, tudi tvoj moz oz partner, otroci zivijo samo enkrat. Ni tvoja pravica, v kolikor je bil dober do tebe, da mu v jeseni zivljenja vse obrnes na glavo zaradi ene ljubezni iz mladosti. Gospoda sploh ne poznas, v 30 letih se clovek veckrat spremeni. Verjemi, da med vama ni nic drugega kot naklonjenost, ce bi bila ljubezen, bi se nasla ze prej.

Ne poslušaj ostalih, ker govorijo na pamet. Dokler nisi bil v tem – NE MOREŠ VEDETI. Eno je razum, drugo so čustva. Razumsko so ti vsi zgoraj rekli, da ne. Seveda, ker niso dali tega čez. Jaz sem.

Res, da sem bil ravno pol mlajši kot ti, ampak zgodba je identična. Prva punca, v začetku 20-ih sva se imela noro tisto leto, bil sem tako zaljubljen, kot da bi jo ustvaril iz računalnika in ja bila je poleg vsega taka sex bomba, da se je čisto vsak obrnil za njo. Ne lažem.

Po 10 letih sva se tako naključno našla kot vidva. In zgodilo se mi je TOČNO enako kot ti pripoveduješ. S tem, da je bila ona samska, jaz pa v resni zvezi (brez otrok). In natanko isto sem se spraševal kot ti. Nisem (fizično) varal, me je pa čustveno tako odneslo, da je partnerka zvedla in sva šla narazen. Rekel sem si, samo enkrat se živi in bi rad zaključil zgodbo, ker je tako usojeno in ker se ne bi mogla dva tako idealno najti.

Rezultat te najbrž zanima? Po pol leta sva šla narazen in spoznal sem, da ni ista oseba. Prvo kot prvo sem vizualen tip in v 10 letih ni bila več S od sex bombe (čeprav sem jo jaz v moji iluzorni glavi videl tako), spoznal sem njen pravi karakter, ki je bil že takrat fucked up (mejnostna osebnostna motnja, egoizem,..). In začel pogrešati bivšo (ki pa BERI NATANČNO: ni bila tako popolna – vprašaj se, če tvoj mož je?? – in je imeli veliko manjkov, kar sem spoznal kasneje, ko sem našel pravo ljubezen), ki me je zavračala…

Epilog: Pol leta ali še več po razhodu s to sanjsko sem trpel kot žival (pa ne zaradi nje, ampak zaradi napake in bivše, ki sem jo pustil), potem pa čez 2 leti spoznal svojo sanjsko žensko, ki poseka obe po polni črti, imam z njo otroke in to je to.

Bi še enkrat naredil isto?? BI. Ker me je vse pripeljalo do tega kje sem in če jutri umrem si ne bom danes na (karikiram:)) smrtni postelji nič očital.

Ko so v domu za starejše spraševali upokojence, kaj jim je najhuje ni nihče omenjal, manjko denarja, stvari, zdravja – ampak samo eno: OBŽALOVANJE, da niso nekaj naredili, kar so mislili.

Zdaj moraš pa ti moža iskreno pogledati in če ga imaš res iskreno rada, ne boš razdrla kar sta ustvarjala 30 let. Če pa vse temelji na laži, potem pa ja…naredi to. Otroci bodo najbolj razumeli. Že to kar sedaj počneš je čustveno varanje.

Ste na stara leta res vsi tako zategneni. Še živi a z eno nogo že v grobu. Me je kar groza starosti, živ a v sebi mrtev, boh ne dej da živiš.