starejši in demenca, žlehtnoba
Pri moji mami se postopoma pojavlja žlehtnoba in skopuštvo, ki jim ne najdem vzroka. Bliža se sedemdestim in živi sama. Zdravil ne jemlje nobenih. Skopuška pa postaja do same sebe, čeprav ji ne bi bilo treba, odreka si celo kvalitetno hrano. Govori, da nima, čeprav ima zase dovolj. Navzven se oblači vse bolj klošarsko čeprav ima dosti lepih oblačil. Zdi se mi da je vse bolj obsedena z denarjem na kupčku, kot pa da bi uživala v svojih letih. Jaz ne prosim niti ne zahtevam nič od nje, me pa moti njena negativna naravnanost do vsega, ki prerašča že v žlehtnobo. Torej zmišljuje si stvari, za katere je jasno da niso resnične, tujim ljudem razlaga osebne in celo moje osebne stvari, zaradi česar ji vse manj povem.
Poskušala sem jo že razvedriti in sem jo peljala na izlet, kjer se je le potuhnila s svojim nerganjem. Z njo mi postaja vse bolj neprijetno in zato se vse manj oglašam pri njej. Za vnuke se sploh ne briga.
Zanima me, če je to začetek kakšne bolezni, mogoče duševne, ker fizično se kar dobro drži. Enkrat ali dvakrat v življenju je doživela živčni zlom, vendar je vsakič izplavala, se vrnila v real life, občasno pretiravala z alkoholom. Zdaj ne pije, zato me tak padec njenega vedenja še bolj preseneča.
Prosim za kakšno mnenje ali izkušnjo.
pri moji babici je bilo vse skupaj pomešano… Najprej je pozabljala kakšen dan je, potem je pozabljala jemati tablete oz. jih je vzela 2x, ali pa pozabila jesti kosilo (ima sladkorno bolezen tako da je bil to kar velik problem), ni se želela več tuširati ker ji je bilo vse preveč naporno… 24ur pa nismo mogli skrbeti zanjo tako da je sedaj v domu (plačamo z njeno pokojnino + vsak mesec kdo malo doplača – je imela 4 otroke tako da kombiniramo)… v domu je vsaj poskrbljeno da ni lačna in da je čista, se je pa sedaj začela smilit sama sebi, da smo jo vsi zapustili, vedno ko pirdeš na obisk reče da že en mesec ni videla nikogar od svojcev.. pa osebje v domu pove da ima na teden sigurno 2 obiska, ona pa še kar vztraja da smo jo zapustili… ima 85 let in gre le na slabše, včasih ji moram celo razložiti kdo sem in šele potem se me spomni, žalostno
pa čim prej po napotnico.
mogoče se celo zmeni z zdravnico brez nje.
vsaj tolk, da se zapišete na čakalni seznam.
ali pa da jo pogleda, da se z njo pogovori ob naslednjem obisku .. pa naj bo ko, fol, en preventivni – mogoče jo boš nagovorila za tak obisk… al pa naj jo ‘povabijo’ na pregled.
načeloma, pri takih primerih, lahko tudi pokličeš zdravnika na dom (izbranega) in pridejo… ampak, verjetno je prehudo to narediti v tem stadiju (sosedi pa so morali to nadrediti ko je zaradi demence, odklanjala odhod na veliko in malo potrebo kjerkoli drugje, kot v kakšen ‘vogal’, na tla – žalostno).
vem da se nekaj mesecev čaka za specialista – mislim da je v LJ. to v Polju.
Je možost, da se zadeva preceh omili z ustreznimi tabletami … te pa le oni predpišejo.
seveda, če postavijo diagnozo demenca.
Srečno.
ps. vem da ne spada zraven, ampak ali res mislijo, da bomo pri 65 (jaz bom po novem predlogu takrat imala pogoje za polno pokojnino) lahko delali trenutno delo (sem teh. ing.) !?!?
Obstaja še ena bolezen. Bolezen vsega preveč. Takrat postane človek egoističen, skopuški, len, razvajen, posesiven………………….. ,In taki so večinoma otroci komunizma. “Tržno naravnani kapitalizem”,oz post-komunizem,(beri vse poosamosvojitvene vlade) je seveda take paciente za mastne pare pripravljen sprejeti v domove starejših, in tako “pokrasti” še malo lastnino, da njihovi otroci ne bomo imeli ne penzij, ne vira preživetja. V mislih imam male kmetije na slovenskem, ter pozidano obdelovalno zemljo. Tako se občinam kopiči lastnina, ki propada dokler “pacient” ne premini. Slovenceljnski narod- adijo pamet!