starejši, modrejši?

Je bolj nenavadna veza, če si partnerja posojata denar.
Partnerja bi naj imela skupne finance in ne kot dva sostanovalca.[/quote]

Pa preden imata skupne finance in skupen dom?

Skupine finance imata lahko, ko imata skupne otroke.

Je bolj nenavadna veza, če si partnerja posojata denar.
Partnerja bi naj imela skupne finance in ne kot dva sostanovalca.[/quote]

Pa preden imata skupne finance in skupen dom?[/quote]
Skupne finance ne moreš imet preden imaš skupne finance. Lahko jih pa imaš, ko imaš drugo osebo rad in ji zaupaš. Skupni dom pa je morebiti res osnovni pogoj.

Je bolj nenavadna veza, če si partnerja posojata denar.
Partnerja bi naj imela skupne finance in ne kot dva sostanovalca.[/quote]

Pa preden imata skupne finance in skupen dom?[/quote]
V tem primeru pa posojanje odseva nesamostojnost, preveliko odvisnost, težnjo po izkoriščanju…Nič kaj dobra popotnica za resno vezo.

Otroci gor ali dol.
Če živita skupaj, bi naj bile finance skupne. Drugače zna odnos biti preveč kompliciran, če bosta gledala, kdo je koliko pojedel in kdo je porabil več vode……

Čisti računi, dobri prijatelji.

Prijatelji ja, ne pa partnerji.

Ženska si bo za tipa itak izbrala nekoga, ki več zasluži od nje. Zdaj pa vprašanje. Zakaj bi s tako delil premoženje, če se je že v štartu zapletla s tabo iz same preračunljivosti ?

Copatarji mi tu nekam naivno razmišljate. Če misliš da je s tabo še zaradi kakšnih drugih kriterijev, lastnosti, wait until you lose your job.

Pri tem ne gre samo za osnovo za dober odnos, ampak gre tudi za samozaščito, da te morebitni odhod tebe od nje ali obratno ne zadane.
Po mojih izkušnjah je ravno to, da partnerja vesta, da se prvi brez drugega ne bo “zlomil” neka osnova, na kateri se potem gradi. Je pa po N letih itak tako, da se zlomiš, ampak to je že druga zgodba…
Samo moški, ki je pri osnovnih potrebah (pustimo sex obstrani) samozadosten, je lahko enakopraven partner v odnosu. Vse ostalo je več ali manj obsojeno na reševanje večjih ali manjših problemov v partnerskem odnosu.[/quote]

Samo zakaj si ti predstavljaš, da si enakovreden samo v odnosu z žensko, mlajšo od tebe vsaj deset let, še raje pa 20? To me pa res malo bega.[/quote]

10, še raje pa 20? Od kod ti to?
Meni je popolnoma nepomembno ali je mlajša 10, ali 20 let… lahko je tudi starješa od mene, če se ujameva. Res pa je, da so bi bistveno bolj všeč mlajše punce. Ampak 20 let… hm… no, tudi s tako mlado bi živel. 😉

Priznam svoj greh, o presvetli nekulturnež!
Jap… jaz sem imel tako, skupne finance pa sem to globoko obžaloval.

Samo zakaj si ti predstavljaš, da si enakovreden samo v odnosu z žensko, mlajšo od tebe vsaj deset let, še raje pa 20? To me pa res malo bega.[/quote]

10, še raje pa 20? Od kod ti to?
Meni je popolnoma nepomembno ali je mlajša 10, ali 20 let… lahko je tudi starješa od mene, če se ujameva. Res pa je, da so bi bistveno bolj všeč mlajše punce. Ampak 20 let… hm… no, tudi s tako mlado bi živel. ;)[/quote]

No, pa 15. Na netu v tvojih oglasih iščeš mlado mamico do 28 do 36 let, ti pa si čez 40.

Samo zakaj si ti predstavljaš, da si enakovreden samo v odnosu z žensko, mlajšo od tebe vsaj deset let, še raje pa 20? To me pa res malo bega.[/quote]

10, še raje pa 20? Od kod ti to?
Meni je popolnoma nepomembno ali je mlajša 10, ali 20 let… lahko je tudi starješa od mene, če se ujameva. Res pa je, da so bi bistveno bolj všeč mlajše punce. Ampak 20 let… hm… no, tudi s tako mlado bi živel. ;)[/quote]
Da ti je vseeno, ali je baba mlajša od tebe 10, ali 20 let, moraš bit pa že orng nezahteven.

Meni se zdi pa pametno, da sta imela Elizabeta in njen bivši ločene finance. Če bi imela skupne, bi on potrošil tudi ves njen denar.

Drugače pa me zanima kako imate to s financami recimo, če ne živite skupaj? A potem vsak enkrat plača recimo večerjo? Kaj pa dopuste? Verjetno vsak zase? Kaj pa, če ima en dosti več plače kot drug in si lahko privošči dražji dopust, drugi pa ne?

Kaj pa ko zaživite skupaj? A potem kar vso plačo date skupaj na skupen račun ali kako?

Sprašujem, ker imam od doma izredno slabe izkušnje in sem zelo nezaupljiva do skupnih finac. Pri nas je bilo tako: ata in mama skupen račun. On zapravil vso svojo in še del mamine plače. Kar je ostalo pa je bilo za hrano, položnice. Tako, da, ko se je ločila, je imela dosti več denarja, ker ni on zapravljal še njenega.
Jaz sem pa glede tega zdaj izredno previdna. Zelo nezaupljiva.

Eni si res preveč komplicirate lajf. Midva sva imela čisto normalno, pač približno razdeljene redne stroške, en najemnino, en stroške, v trgovino pa vsak kdaj, zunaj tudi vsak kdaj, en drugemu sva tankala avto … Čisto spontano in po feelingu. Si nikdar nisva štela € ali dajala na neke skupne račune, ni bilo potrebe. Če sta oba normalna, potem tudi finance normalno funkcionirajo.

Tok dobr sta mela vse poštimano, da dons nista več skp 🙂

Vprašanje, na katero si moraš odgovorit, je, zakaj se sam s tako zapletaš, če te ta preračunljivost pri njej tako moti. 😉

Meni isto ni jasno kaj kompliciranje, če si v zvezi je za mene samoumevno, da pač dajem dokler imam, če ima drug več, da več, obadva pa se pač dogovorita za nek znesek (relativno manjše vrednosti) ki ga bosta dajala na stran ali porabila povsem zase….. ostalo je pač ”skupno” ampak ne v takem smislu da dvigneta keš in ga vržeta v istega pujskea, ampak da pač greš v trgovino pa ne računaš kdo kolko da, ampak ti kupiš sam pač vse, pol gre drug v trgovino kupi kar pač kupi, ko je treba plačat stroške da pač tisti ki gre itd….. brez skrivanja, če enemu zmanjka ker je pač večkrat kupo kaj, pove, pa se reši dalje….

Nima smisla komplicirat, jaz enkrat nisem glede denarja kompliciral pa nisem bogataš.

Tok dobr sta mela vse poštimano, da dons nista več skp :)[/quote]

Vse pač (očitno) ne. Ne morem živeti z neempatičnim in človekom.

Kot je že bilo povedano, skupne finance funkcionirajo tam, kjer se denar porablja in organizira po skupnih interesih. Če imamo skupne finance, potem imata oba pravico določati kam bo šel denar.
Imeti skupen denar tam, kjer eden neodgovorno zapravlja svoj in tuj denar, pa seveda vodi v nezadovoljstvo in ločitev.

Posploševati, da je skupen denar slaba izbira, je seveda nesmiselno, ker je uspešnost takšne organiziranosti odvisna od odgovornosti in zrelosti obeh vpletenih.
Prakticirati odnos, kjer vlada nezaupanje, pa ni ravno tisto, kar bi si človek želel.

Kako speljete recimo v takem primeru, ko ima en v paru neke drage hobije. Recimo nek šport. Drug pa nima nič takega. Recimo za osnovne potrebe zapravita približno isto. Samo en za hobije zapravi recimo 200€ pri plači 1000€, drug pa recimo 20€.
A potem drugi nalaga in varčuje ali kako uredita, ker en precej zapravlja, drug pa malo?

Kot je že bilo povedano, skupne finance funkcionirajo tam, kjer se denar porablja in organizira po skupnih interesih. Če imamo skupne finance, potem imata oba pravico določati kam bo šel denar.
Imeti skupen denar tam, kjer eden neodgovorno zapravlja svoj in tuj denar, pa seveda vodi v nezadovoljstvo in ločitev.

Posploševati, da je skupen denar slaba izbira, je seveda nesmiselno, ker je uspešnost takšne organiziranosti odvisna od odgovornosti in zrelosti obeh vpletenih.
Prakticirati odnos, kjer vlada nezaupanje, pa ni ravno tisto, kar bi si človek želel.[/quote]

Točno to, če partnerju ne zaupaš svojega keša, zakaj potem sploh biti v odnosu 🙂

Tok dobr sta mela vse poštimano, da dons nista več skp :)[/quote]

Vse pač (očitno) ne. Ne morem živeti z neempatičnim in človekom.[/quote]
Kako to misliš z neempatičnim in človekom ?

Tako je.
Bolje biti potem sam, kot v odnosu, kjer te je strah, da te bo drugi izkoristil.
Seveda mora biti zaupanje obojestransko.

Sploh si ne predstavljam teh skupnih blagajn.
Kar sem doma videla pa pri sorodnikih me je napeljalo na to, da mora ženska obvezno imeti svoj denar, če je v zvezi zmoškim. Pa, da ne sme dajat svojega denarja v skupno blagajno, vsaj vsega ne, ker bo ostala brez vsega.
Pa to sem tudi opazila pri sorodnikih, sosedih, če je ona imela manjšo plačo kot on, ni imela nobene besede pri odločanju. Ker ji je on zabrusil, da je itak njegov denar.

Kogar piči kača, se boji zvite vrvi, bi rekla sama zase.
Ko pa grem kam s fantom pa enkrat on, enkrat jaz plačam. Dopust pa vsak zase.