starejši, modrejši?

U dobra kontra 🙂 Ja to je jebeno tveganje ja, samo kaj češ, samo tako se lahko prepričaš, ali si ji dovolj, se prav, da ma možnost, da gre!!!

Če ženske res ljubite in si želite videti, če vam je do vas. Omogočite ji LAHEK UDOBEN IZHOD, kadarkoli, pa da vidimo a bo šla 🙂 To je ultimativni test.

If you love someone, set them free. If they come back they’re yours; if they don’t they never were.
Richard Bach

He, he, kup vprašanj sem postavila pa namesto odgovorov dobim kup vprašanj.
Recimo jaz osebno zaradi partnerja ne bi opustila svojega hobija (razen recimo v primeru, da gre za neko bolezen, da rabi pomoč, to je druga). Privoščim si kolikor znese moj žep. Ne živim na račun drugih. Torej ne vidim potrebe, da bi se odrekla svojim hobijem. Ne furam svojega načina življenja zaradi sebičnosti, prestiža ali česa podobnega, ampak počnem stvari, ker mi tako paše. Če bi pa izgubila službo recimo al pa zbolela pa bi bila prisiljena to opustiti. Ampaka bi bi bila seveda nesrečna.[/quote]

Saj točno to sem ti napisala. Ne vem, česa nisi razumela?

Narobe je edino to, da bi bila zaradi tega nesrečna. Če imaš nekoga rad in se moraš zaradi njega nečemu odpovedat, te to ne bi smelo onesrečit. To je pač življenje. Saj tudi ko dobiš otroka, se moraš odpovedat marsičemu – če imaš zaradi tega namen furati safr, je bolje, da nimaš otrok. Enako, če se ne znaš lastnemu udobju odpovedati zaradi bolnega/invalidnega/brezposelnega partnerja – potem se raje ne veži. Nekaj je pa vseeno treba dati od sebe.[/quote]

Aja, to je v stilu. Ona spozna moškega, ki je recimo alpinist. Potem sta par in potem ona hoče, da on opusti alpinizem, ker njo to moti. Potem pa teženje in jokanje kaka baraba je on, ker se ukvarja s svojim hobijem, ki ga je imel prej kot žensko. Pogost pojav.
Ženske ponavadi kar popustijo, ko najdejo moškega in se odpovejo. No jaz se ne bi.
Zakaj bi bila s partnerjem, ki bi pričakoval, da zaradi njega odpovem stvari, ki jih imam rada? Takega partenrja res ne rabim.

IOMaš še vmesno varianto. Nisi samski, ne živiš pa skupaj s partnerjem pa ni težav s financami.

To ej samskost. kdor ni v resni zvezi, kejer živi s partnerjem, je samski.

Sem vsega hudega vajena, Omar. Edino to mi pač ne gre v račun (tako kot v eni drugi jari kači od teme), da si niti ne tako dobro ohranjeni tipi pri 45 domišljate, da boste ujagali eno lepo, frišno, mlado.[/quote]

Ma, glej, ne domišljam si nič… ljudje smo različni. Sem in tja se najde kakšna, ki ji 10, 15 ali tudi 20 let razlike ne predstavlja problema. Sicer sem pa bolj aktiven kot marsikateri 30-letnik.
Napisal sem, da ne iščem frišne, mlade, ker take so od 18 pa do 25 let stare. Tudi njeni otroci niso nobena ovira, tudi to sem s tem napisal. Meni je edino pomembno, da se poštekava in se imava fino. Vse ostalo je nepotreben balast.
Te pa še enkrat izzovem – daj kontakt, da se zmeniva kje se dobiva na pijači in boš ohranjenost lahko preverila v živo. Pa da se razume, pri komentarjih o tvoji ohranjenosti ne bom šparal jezika, ampak to bo na štiri oči, ba boš na MON-u lahko ostala mlada lepotica… 😉 virtualno.

finančkara ti si ena puhoglavka.. tisto piše za ŽENO, ne za ljubice pa pleharco…
Ženo pravilo spoznaš ko si še BROKE oz dokler ne postane žena, je kar lepo deljeno, ta režim se vzpostavi potem, ko se vsi “testi” opravijo 🙂 Če pa te shopping pa čevlji ne zanimajo, potem pa sploh nisi ženska, te je življenje toliko sesulo, da si postala dec, kdo nek si bo takega konja navlekel, kar naj gara, še decu naj denar daje, saj za drugega ni dobra, itak bo rabil ljubico zraven, k bo rada nakupovala. Ej finančkara dej ti dokaž kok si neodvisna pa daj decu žepnino na mesec, da mu dokažeš, jih je kukr čš. Oz jim kar naročilnico odpri v bifeju, pokaži kako ga ljubiš.

Haha, tole gre pa v DOŽIVLJENSKI SPOMIN 🙂 To je TRUE ROMANCE. PA dobro da si si zapomnila. “Sej nismo štel, da so že pet piškotov pojedli.”

Men je to deljenje stroškov NAGRAVŽNO, bruh, prasci. Jst sm stara šola, moški mora skrbeti za žensko v celoti, če ne more, naj drka kurac al pa kurbe. To ne pomen da je odvisna, lahko ima zajeten vir tudi sama ali pa jo tip fiktivno zaposli in si lahko dela fond, če hoče, samo da pa ženska nekaj plačuje je men groza. Je pa zlo lepo, da je ana tankala decu avto, valda ne more ljubice ukol s praznim vozit.

Men pade tič dol, če se hoče it ženska z mano deljenje stroškov oz. da bi imela kakšen posel skup al karkol. Jaz ne iščem poslovne partnerke, cimre ipd. Žena se mora zavedat svoje vloge in kje graditi. Če bo postajala mama/cimra/poslovna_partnerka si bo moški poiskal LJUBICO, k to nič od tega ne zanima, samo da ostane ženska in ženstvena.[/quote]

Ja, če sem šla kam z njegovim avtom, ga pač nisem pustila s praznim tankom, ko je treba it zjutraj v službo. Tudi on mojega ne.

Grozna sva bla, res, za skamenjat 🙂

Je pa lepo, da svoji dragi ti vse financiraš, pa da njej ostane ves denar in za seksi dnevne počitke z ljubimcem.[/quote]

Sanjska punca, vsaj kar se populacije na MON-u tiče! 😉

Saj si lahko v resni vezi pa ne živiš skupaj.
Eni leta in leta tako furajo vezo pa se potem odločijo za skupno bivanje. Se pa najde kdo, ki vedno ostane tako.
Jaz osebno tudi nisem prepričana, da bi živela s kom skupaj. Mi je pa fajn imet partnerja. Ne vem, mogoče se premislim.
Samo kot sem že napisala, sem res zelo v dvomih. Preveč slabih izkušenj.

Tisto je bil samo primer.
Lahko vzameš kakršenkoli hobi.
Želel sem samo prikazati do česa lahko pripelje takšno razmišljanje, ko se nekdo ne želi v nobenem primeru (razen izjemnem) odpovedati hobiju. Pa še takrat bi bila nesrečna, ker si se morala odpovedati.
Takšen način razmišljanja povzroči takšne situacije, kot si jim bila sama priča.

Seveda to ne pomeni, da se moraš čemu odpovedati. Vse je stvar tvojih odločitev.

BTW… Ana je vsaj poštekala ureditev.

Medtem k una ta druga je tok zatolčena, da svet vidi krivo, ni šans da jo prevzgojiš, to je kot un pes k so ga zdresirali, da mora na določeno besedo nekoga ugrizniti, a noben besede ne pozna, zato ga morajo dati uspavati.

Kako pa ta broke revež poskrbi za ženo? Prej si pisal, da ji vse plačuje, ona ne hodi v službo?
A to potem najprej je on revež, potem se poročita, potem on obogati in reče ženi, da naj pusti službo, ker bo on vse njene izdatke plačeval?

Saj si lahko v resni vezi pa ne živiš skupaj.
Eni leta in leta tako furajo vezo pa se potem odločijo za skupno bivanje. Se pa najde kdo, ki vedno ostane tako.
Jaz osebno tudi nisem prepričana, da bi živela s kom skupaj. Mi je pa fajn imet partnerja. Ne vem, mogoče se premislim.
Samo kot sem že napisala, sem res zelo v dvomih. Preveč slabih izkušenj.[/quote]
Veš, kako je. Dokler sledimo vzorcem, ki so povzročili slabe izkušnje, tako dolgo bomo sami žrtve slabih izkušenj.
Naša usoda je samo odsev tega, kar smo sami.

U dobra kontra 🙂 Ja to je jebeno tveganje ja, samo kaj češ, samo tako se lahko prepričaš, ali si ji dovolj, se prav, da ma možnost, da gre!!!

Če ženske res ljubite in si želite videti, če vam je do vas. Omogočite ji LAHEK UDOBEN IZHOD, kadarkoli, pa da vidimo a bo šla 🙂 To je ultimativni test.

If you love someone, set them free. If they come back they’re yours; if they don’t they never were.
Richard Bach[/quote]

Zakaj bi kam šla?
Doma ima vse, kar potrebuje, finančno je preskrbljena s strani svojega ljubečega starošolca, občasno pa si pretegne noge še kje drugje, kot na fitnesu ali jogi.

Kaj drugega v tvojem svetu itak ni možno. Zate je to popoln scenarij. Lepa in vsestransko zadovoljena princeska, ki ti bo rodila čudovite otroke in živeli boste hepi ever after … Ti ob večernem kozarčku vina ob kaminu le ne sprašuj vprašanj, na katera ne želiš slišati odgovora, pa bo vse popolno.

U dobra kontra 🙂 Ja to je jebeno tveganje ja, samo kaj češ, samo tako se lahko prepričaš, ali si ji dovolj, se prav, da ma možnost, da gre!!!

Če ženske res ljubite in si želite videti, če vam je do vas. Omogočite ji LAHEK UDOBEN IZHOD, kadarkoli, pa da vidimo a bo šla 🙂 To je ultimativni test.

If you love someone, set them free. If they come back they’re yours; if they don’t they never were.
Richard Bach[/quote]

Zakaj bi kam šla?
Doma ima vse, kar potrebuje, finančno je preskrbljena s strani svojega ljubečega starošolca, občasno pa si pretegne noge še kje drugje, kot na fitnesu ali jogi.

Kaj drugega v tvojem svetu itak ni možno. Zate je to popoln scenarij. Lepa in vsestransko zadovoljena princeska, ki ti bo rodila čudovite otroke in živeli boste hepi ever after … Ti ob večernem kozarčku vina ob kaminu le ne sprašuj vprašanj, na katera ne želiš slišati odgovora, pa bo vse popolno.[/quote]

Haha, ti pa res dobro razumeš stvari 🙂

Ja, če sem šla kam z njegovim avtom, ga pač nisem pustila s praznim tankom, ko je treba it zjutraj v službo. Tudi on mojega ne.

Grozna sva bla, res, za skamenjat 🙂

Je pa lepo, da svoji dragi ti vse financiraš, pa da njej ostane ves denar in za seksi dnevne počitke z ljubimcem.[/quote]

Sanjska punca, vsaj kar se populacije na MON-u tiče! ;)[/quote]

🙂 Verjetno mu je še šipe obrisala na avtu, pa kondome dala v predal za rokavice.

Če si omisliš otroka, potem se tvoj čas za hobije zmanjša za 70 do 90%, če ne kar 100%, vsaj prvo leto. Komot obdržiš hobije, če jih praviš v preostale procente. 🙂

Tisto je bil samo primer.
Lahko vzameš kakršenkoli hobi.
Želel sem samo prikazati do česa lahko pripelje takšno razmišljanje, ko se nekdo ne želi v nobenem primeru (razen izjemnem) odpovedati hobiju. Pa še takrat bi bila nesrečna, ker si se morala odpovedati.
Takšen način razmišljanja povzroči takšne situacije, kot si jim bila sama priča.

Seveda to ne pomeni, da se moraš čemu odpovedati. Vse je stvar tvojih odločitev.[/quote]

Jaz drugače razmišljam. Če greš z nekom v vezo, ne greš zato, da se žrtvuješ, ampak zato, ker ti bo potem lepše.
Če pa moraš opustiti svoje hobije, svoje interese, svoje življenje, da si lahko v vezi, ja zakaj bi potem človek silil v vezo?
Tudi od moškega ne pričakujem, da opusti svoje hobije, ker je mene spoznal.

Če si omisliš otroka, potem se tvoj čas za hobije zmanjša za 70 do 90%, če ne kar 100%, vsaj prvo leto. Komot obdržiš hobije, če jih praviš v preostale procente. :)[/quote]

Nisem debatirala o otrocih. Ampak o tem, ko stopiš z nekom v vezo. Do otrok je še daleč.
Če pa si nekdo zaželi otroke, je pa seveda logično, da so potem otroci prioriteta. Velja za oba starša. Ampak tu pa potem ne gre za žrtev, ampak za zamenjavo ‘hobija’? Ali ne? Da se začneš ukvarjat z nečem, kar ti je bolj pri srcu, torej otrokom, kot pa hobi. Seveda velja za oba.

Saj si lahko v resni vezi pa ne živiš skupaj.
Eni leta in leta tako furajo vezo pa se potem odločijo za skupno bivanje. Se pa najde kdo, ki vedno ostane tako.
Jaz osebno tudi nisem prepričana, da bi živela s kom skupaj. Mi je pa fajn imet partnerja. Ne vem, mogoče se premislim.
Samo kot sem že napisala, sem res zelo v dvomih. Preveč slabih izkušenj.[/quote]
Veš, kako je. Dokler sledimo vzorcem, ki so povzročili slabe izkušnje, tako dolgo bomo sami žrtve slabih izkušenj.
Naša usoda je samo odsev tega, kar smo sami.[/quote]

Saj ravno kontra delam kot so bili ti vzorci. Vzorci so bili: skupna blagajna in to je to. Pa pogosto varianta on zasluži več kot ona, torej ona nima kaj odločat. Tako, da se zelo pazim, da ne stopim v kako tako zadevo.

Sanjska punca, vsaj kar se populacije na MON-u tiče! ;)[/quote]

🙂 Verjetno mu je še šipe obrisala na avtu, pa kondome dala v predal za rokavice.[/quote]

Ana? Čakam tvoj komentar… 😉

Da se razumemo. To neodpovedovanje svojim interesom velja v primeru, da ni nekih težav. Bolezen, nesreče – to pomeni seveda čisto drugo pesem. Če bi recimo on zbolel, jaz pa raje šla recimo na koncert kot njemu kaj pomagala, ja to bi bilo pa grdo. Ne bi pa ostala doma, samo zato, ker njemu koncert ni všeč in zato hoče, da tudi jaz ne grem.

Če si omisliš otroka, potem se tvoj čas za hobije zmanjša za 70 do 90%, če ne kar 100%, vsaj prvo leto. Komot obdržiš hobije, če jih praviš v preostale procente. :)[/quote]

Nisem debatirala o otrocih. Ampak o tem, ko stopiš z nekom v vezo. Do otrok je še daleč.
Če pa si nekdo zaželi otroke, je pa seveda logično, da so potem otroci prioriteta. Velja za oba starša. Ampak tu pa potem ne gre za žrtev, ampak za zamenjavo ‘hobija’? Ali ne? Da se začneš ukvarjat z nečem, kar ti je bolj pri srcu, torej otrokom, kot pa hobi. Seveda velja za oba.[/quote]
Se strinjam. Le s tem ne, da so otroci hobi. Hobi lahko opustiš, ga prestaviš na drug dan/termin itd., otrok pa ne moreš. Tam so vsak dan, nonstop. 🙂

Zato sem pa dala ‘ ‘ :).
Se strinjam. Hobi si lahko vsak teden novega umisliš. Otroci so pa resna zadeva, ki rabi resene premislik preden jo udejaniš. Ni ravno prijetno, če potem dobijo otroci občutek, da se žrtvuješ zanje.
V bistvu, tudi, če si umisliš žival, recimo psa, se moraš zavedati, da ga ne moreš potem kar dati na stran kot lahko daš stran recimo smučke.

Zastopim. Ampak to delanje kontra je le reakcija zaradi teh vzorcev. Ti se še vedno bojiš vrvi, ker te je enkrat pičila kača.
Ti nisi presegla teh vzorcev in pri sebi naredila zavestne spremembe, zato obstaja verjetnost, da bi še vedno bila žrtev enakih okoliščin, če bi šla v vezo.

Zastopim. Ampak to delanje kontra je le reakcija zaradi teh vzorcev. Ti se še vedno bojiš vrvi, ker te je enkrat pičila kača.
Ti nisi presegla teh vzorcev in pri sebi naredila zavestne spremembe, zato obstaja verjetnost, da bi še vedno bila žrtev enakih okoliščin, če bi šla v vezo.[/quote]

To Robi! Ja, reacija na vzorce, četudi je KONTRA reakcija, je še vedno reakcija. VZORCI so gonilo reakcije 🙂