Stari smo 6 mesecev….
VSe najboljše malemu nagajivčku … :))) Mi se vam pa pridružimo jutri. ;)) He he.
Ja … se mi zdi da je bilo včeraj ko smo bile še vse na Nosečnosti. :)) In sedaj imajo naši malčki že pol leta. Joj … kar ni za verjet kako čas beži. Še enkrat se obrnemo pa bo že treba it v službo … še dvakrat pa bodo šli v šolo. :)))
no kar nekako smo pošlihtane, sem opazila: 8,6,4 mesece. In res je, tudi sama se z nostalgijo spominjam f.Nosečnost, je imel en poseben čar, no saj tudi tukaj ni slabo ;)))))), ampak tisto pričakovanje mi manjka. Saj sem vesela vseh dosežkov našega pikca, ampak ko ga prvič uzreš, tisto pa je nekaj za vse življenje.
Pri teichi bodo kmalu tekali :)))), pri nama z bgv se bomo plazili (upam), pri barbari* pa se bodo čez čas igrali kulinariko :)))) Kakšne prelomnice v življenju teh malih ljudi, ki pa nam srce zapolnejo z veliko ljubezni.
Punce lepo se imejte za praznike in pocmokajte bebice.
Ja … prav imaš … takratni forum Nosečnost je imel prav en poseben čar. Nekako smo bile tam kot družina. Ne vem ali je bilo to zaradi nosečniških hormonov … ali smo se le dobile ta prave … vendar tam sem se počutila res v moji “klapi” :)))) Tukaj je vse drugače … mogoče tudi zato ker nas je preveč ali ker imamo različno stare otročke. Sam to res ni to.
Mah … ni kaj. :))) Čas teče dalje … :))) … in res .. še malo pa se bomo poganjali za njimi, a? :))
Se strinjam…ni dneva ko ne bi pomislila na forum Nosecnost…tam smo bile res kot ena prava druzina…tako domace sem se pocutila…bilo je res lepo in skoda,da lepe stvari tako hitro minejo…tistega obcutka ne bomo mogle vrniti,se pa lahko tudi tukaj vsaj malo ozivimo in ce ne drugega obujamo spomine kajne :)))
hvala ker ste!
Pol leta je že kar nekaj, kajne? Čestitke mladičku (naša mala je zdaj 8 mes). Lahko ti iz koledarja prepišem nekaj ključnih stvari, ki so bile pri nas pri 6 mesecih:
Točno na tisti dan sem imela pregled na kliniki. Bila je z mano, zelo pridna. Prvič je jedla bučke.
Hrane ne poliva skoraj nikoli več, refluks je skoraj povsem izginil. Med previjanjem je zagrabila svojo nogico in si jo stlačila v usta. Zelo veliko je čebljala.
Sedela je že zelo dobro, tudi brez opore je dolgo zdržala.
Vsakič, ko je šla žlička s hrano v usta, je zraven vtaknila še prstke in vlekla prstke… prav hecna navada, ki je zdaj skoraj ni več.
Postavili smo ji stajico, ker je že čisto preveč potovala naokoli.
Dobila je svoj stolček za hranjenje (oz. je iz njega izrinila starejšo sestrico). Naredili smo odtis rokice in nogice za spomin,
Pri 6 mesecih in pol:
Ne mara zelenjave, je samo sadne in mlečne kašice.
Ob opori vedno bolj trdno stoji, postavila je tudi rekord – neprekinjeno spanje ponoči 11 ur. Kak balzaaaaaaaaam! Kje je zdaj to??
Navdušena sem nad muco, ki pa se me je zdaj začela bati in samo beži pred mano.
Uspavanje traja več kot eno uro – čez dan IN zvečer, pa tudi ponoči, če se slučajno čisto prebudi, preden jo vzamem k sebi v posteljo.
Naš pa ne mara sadja, medtem ko obožuje brokoli in špinačo, zelo pa obrajta tudi cvetačo. S prvim sta prava brata, tudi ta je imel raje zelenjavo, čeprav sadja ni pljuval ven, tako kot tale pikec. Sedimo še daleč od tega, ker mu velikokrat še glavica omahne, tako, da bomo bolj počasni glede razvoja – imam občutek. Ponoči se 1x dojiva (zadnje čase), prej sva se 2-3x. In zvečer se sam uspava ob vrtiljaku. Glede tega mislim, da imamo res srečo. Čez dan pa zaspi 2-3x za pol urice, največ 45 minut. Obožuje starejšega bratca in se mu zelo smeji, ko gunca afne. Starejši si zelo želi, da bi mali spal v njegovi sobi (ki bo kasneje skupna), ampak nevem kako bi to izgledalo. Bomo pa morda poskusili med prazniki, ko ni jutranjega vstajanja za šolo.
Joooooooooooj Piki Miki, a že? Saj ne morem verjet. Čestitke malemu pikecu. A veš da je naš je tudi nor na brokoli, tako da vsak dan jemo brokolijevo juhco na 100000 načinov, pa pridita kdaj še vidva, sem pravi mojster ratala.
Pikica a mi lahko pošlješ svoj naslov, prosim.Lahko na moj email, ali pa sem. Hvala! Se slišiva!!
Čestitke, mi bomo tudi kmalu za vami, še pet dni, pa bomo že veliki :)) Jst komaj čakam, da bom začela uvajati hrano, saj me prav zanima, kako in kaj bo imel rad. Če bo kaj po starših, bo z veseljem zmazal prav vse :)) Bomo še počakali malo, zaradi teh alergij, so nam priporočili, ma jaz mislim, da drugi teden bom preizkusila, kako bo jabolko sprejel in potem naprej.
Še enkrat vse najboljše tvojemu srčku.
Čestitke za pol svečke! Kako letijo meseci, a ne? Tudi jaz se z nostalgijo spomnem Nosečnosti, foruma ki se je odprl ravno nekje v prvih mesecih nosečnosti in mi je razkril marsikatero vprašanje in potolažil ob skrbeh… Za to ste seveda zaslužne ve, drage mamice!
Naš jih ima sedaj že 7 mesecev in drobiž (ni še pol)… Mi smo pri 6 mesecih že odkrili skrivnosti premikanja… sicer v rikverc po trebuhu drsanje na parketu, ampak šlo je pa le… Tudi sedaj je to najlažje, naredi pa tudi že par negotovih “korakov” po vseh štirih naprej. Toliko da doseže kar rabi in se vrže nazaj na trebuh… Pa zobkov imamo tudi že veliko več kot ušes – kar 4x več… Pri 6-ih jih je imel šest… Sedenje je bilo sicer kar v redu, ampak za vsak slučaj je bilo dobro imeti roke za hrbtom… Se mi zdi, da ko enkrat napolni pol leta, da te vsak dan znova preseneti, kaj novega zna… Sedaj se že sam vsede iz položaja na vseh štirih, dovolj ga je po celi dnevni sobi, sploh pa je najlepše, če mu nekdo pomaga na nogice, kar vriska…
Tudi naš ima raje zelenjavo… Sploh pa ne mara jesti nič dojenčkastega – dokler tega nisem ugotovila, sem obupavala da noče jesti goste hrane. Morajo biti koščki, nič pasirano (razen krompir), bog ne daj kaj zdrizastega kot je rižolino ali frutolino ipd.
Uživajte v naslednjih mesecih! Mene je ravno par dni nazaj usekalo, da imam samo še dobre tri in pol mesece porodniške…:((( Kar nisem mogla zaspat (to je bilo ob 2h zjutraj, ko sem prišla z ene silvestrske zabave)
Ja, sem še 1x poklicala “sošolca” in je rekel, da ima v mislih, da pa ima zdaj ful enega dela.
Sem ga pa še prejšnji teden slučajno srečala na mačkovi, ko sem šla menjat priimek, pa je rekel, da me pokliče.
Zdaj pa čakam, čakam……mogoče bo, mogoče pa tud ne – kaj pa vem. Veš, če se ne bi poznala bi ful težila, tako pa pač ne bom, ker mi je tudi že drugače pomagal.