Stari starši in vnukinja
Joj kot bi svojo zgodbo brala. Nič nista postala prezgodaj babi in dedi, to so ljudje, ki ne premorejo čutiti nikogar, imajo kakšno motnjo, grem staviti, da si to že prej čutila , ko si odraščala še zate zagotovo nista veliko zanimala.
Jaz sem šla skozi vse to ravno ko sem rodila, zdaj je otrok star 4leta in sva se partnerja vse sama zmogla in tako sem se tudi utrdila, od staršev, sorodnikov nič ne pričakujem, si pa ustvarjam mrežo ljudi ki so boljši, vse to mi je pomagala psihoterapija in čudovita terapevtka, ki mi je pomagala skozi vse procese, hodim že eno leto in to priporočam tudi tebi, zato da boš vedela da imaš podporo in da boš znotraj sebe našla svoje trdno sidro.
Kar hudo mi je ko berem podobne zgodbe, ko vem kako težko in hudo je bilo meni in še vedno pride kdaj da je tako zelo naporno, ker sva s partnerjem za vse čisto sama.
Žalostno je videti kako se stari starši ne brigajo za vnuke. Ce želiš vsaj razčistiti zakaj je temu tako poglej v preteklost…. Kako ste se razumeli preden si postala noseča? Ali je tvoja mama bila deležna enako od svoje mame?
Pri meni je bilo sprva veliko presenečenje ko sem povedala za nosecnost (ceprav sem bila starejsa ko sem zanosila) in muljenje, potem cez mesec dni pa cela veselica, sedaj bi pa bili z vnukinjo 24ur na dan… Veliko starsev sedaj tezje sprejema novico da so hcere odrasle.
Posliljaj jim mms slikice kako se imate lepo in uživate, upam da bo kmalu spoznala kaj zamuja! Malo jo se vprasas ce ti je kaj podobna ko si bila ti dojenček da ji spodbudis nazaj materinstvo… Vso srečo!
ja in kaj potem če je imela obiske?
saj vendar nisi edina na svetu.
mogoče je imela NENAPOVEDANE obiske.
in valda jim ne more pred vrati reči:ne morem vas sprejeti hčerka prihaja in noče da imam obiske.
postavi se v kozo drugega….ne misliti samo nase…
sicer pa če trdiš da mama ne porajta otroka kaj sploh rineš k njej????
Meni je normalno, ker sem se rodila v takšno slabo družino – še vedno se pobiram od psihološkega nasilja.
Ok, pri 20 imeti otroka je zgodaj, ampak ravno zato, bi morala starša biti željna pomagati še bolj. Sama si mama, verjetno bi si prej roko odrezala, kot otroku ne-pomagala.
Malo si poglej o narcističnih starših, ampak najpomembnejše je, da si zapomniš kako grdo je bilo od njiju in si prisežeš, da se to tvojemu otroku ne bo nikoli zgodilo – ko bosta tvoja starša kaj potrebovala pa jima kar zabrusi, da moraš sama skrbeti za otroka, ker ima stare starše samo po očetu, in naj pokličeta tvojega brata, ker od njega ne pričakujeta, da bo otroka splavil iz zvestobe do njiju.
Imaš otroka, službo in moževa družina te sprejema bolj kot lastna – kri ni voda, ampak starš ne bi nikoli rekel svojemu otroku naj naredi splav (brez medicinskega razloga) – za biološke darovalce pa ti ni treba žrtvovati sebe, svojega otroka in svoje sreče.
Pusti jih gniti v lastni hudobiji, če ne za svoje dobro, pa za dobrobit tvojega otroka.
Drži se in Lp
Meni je normalno, ker sem se rodila v takšno slabo družino – še vedno se pobiram od psihološkega nasilja.
Ok, pri 20 imeti otroka je zgodaj, ampak ravno zato, bi morala starša biti željna pomagati še bolj. Sama si mama, verjetno bi si prej roko odrezala, kot otroku ne-pomagala.
Malo si poglej o narcističnih starših, ampak najpomembnejše je, da si zapomniš kako grdo je bilo od njiju in si prisežeš, da se to tvojemu otroku ne bo nikoli zgodilo – ko bosta tvoja starša kaj potrebovala pa jima kar zabrusi, da moraš sama skrbeti za otroka, ker ima stare starše samo po očetu, in naj pokličeta tvojega brata, ker od njega ne pričakujeta, da bo otroka splavil iz zvestobe do njiju.
Imaš otroka, službo in moževa družina te sprejema bolj kot lastna – kri ni voda, ampak starš ne bi nikoli rekel svojemu otroku naj naredi splav (brez medicinskega razloga) – za biološke darovalce pa ti ni treba žrtvovati sebe, svojega otroka in svoje sreče.
Pusti jih gniti v lastni hudobiji, če ne za svoje dobro, pa za dobrobit tvojega otroka.
Drži se in Lp
[/quote]
zakaj bi starša mogla pomagati?
saj ima druzino.
sama naj skrbi zanjo ne pa da pričakuje pomoč od drugih.
ja to so moderne mame,ki rabijo pomoč.
Realno gledano, ceprav se tebi zdi grdo, starsi imajo prav. Kaksno izobrazbo pa imata pri 20 tih, da imata super sluzbi in stanovanje…koliko mesecev pred nosecnostjo si pa delala, da si tako sveto prepricana, da te sluzba caka? Zdej je kar je, cez 10 let bos ugotovila, da sta imela prav, ce bosta sla s tipom narazen, delala bos kje za minimalca, ker druge sluzbe dobila ne bos brez izobrazbe in bos ugotovila kako prav sta imela..ugotovila bos, da nisi imela nic od mladosti, ker si bila prekmalu mama. Ja zal je tako, da ne glede, kako kruto se nam zdi kaj od starsev potem cez leta le ugotovimo, da so imeli marsikaj prav. Zelim ti vso sreco, samo da se ne bos cez 10 let sprasevala, kje bos dobila sluzbo in stanovanje brez izobrazbe in novega tipa, ce gresta s tem narazen. Nisi nic rekla kako dolgo sta skupaj od tvojega 15.leta ali kako? Normalno, da starsi niso za, jaz jim cist verjamem, zal.
ne pozabi tega da sta stanovanje dobila.ob morebitnem izhodu bo nekdo mogel oditi po moznosti bo še zahteval denar…
[/quote]
Vsekakor zivita ocitno pri fantu, v 2.stuku in ko bo zaskripal se bo morala izselit in pol bo nov clanek napisala kam naj gre?? Veliko je takih zgodb…kater tip pri 20-tih je dandanes zrel za otroke?? Cez par let se bo spomnil, da bi rad zural in se katero drugo sprobal…in pol bos po moznosti ze drugic noseca in bo jok in stok…oba sta nezrela v tem je problem, otroci imajo otroke.
Tudi jas mam pri 20letih 9mesecov starega otroka, sluzbo, svojo hiso in fanta ki je zelo priden (deloholik). Zakaj nebi blo to mozno? Kaj mislite da samo vi tastari znate delat? Sori, samo si res budalo gdorkoli pac si. Ne komentiram nikoli samo ti si me pa dvigno/dvignila. Punca, ali ti pa lahko recem kar sotrpinka, sama sem dozivljala isto iz strani mame, ampak sem jo pustila pri miru. Med nosecnostjo sem ji poslala samo slike ultrazvokov, drugo pa nic. Na koncu, pa se je izkazalo da potrebuje svoj cas, nora je na mojega malega😁
Saj včasih je vredu, da ko si mlad ne kompliciraš preveč, ne vidiš vsepovsod problemov, gledaš na življenje skozi rožnate očale… Starši punc, ki postanejo zelo mlade mamice, se prav gotovo zavedajo, da je velika verjetnost, da greš pri teh letih s partnerjem narazen, da dostikrat mlad očka (pa tudi malo starejši) pozabi na svoje starševske obveznosti. Nato pa starši takšne punce skrbijo za vnuka kot za lastnega otroka…
Za mojo predhodnico:
sem vesela zate, da so starši sedaj veseli. Vendar hiše svoje pa nimaš, to menda veš? Razen, če si zadela na loteriji ali pa hišo podedovala. Drugače pa je hiša fantova oz. od fantovih staršev.
Bravoo 👏👏 res svaka čast . Mogoče res mislijo, da samo tastari lahko nekaj ustvarijo. Midva imava tudi oba stalne službe, fant je starejši malo od mene in že dela dalj časa, stanovanje smo se zmenili, da sva lahko notri dalj časa dokler ne kupiva svojega do takrat pa probava čim več privarčevati za nakup lastnega stanovanja.😄😄 Ja mislim da tudi pri meni potrebujejo več časa tako, da bom pustila pa bomo videli kako bo naprej.
Ne morem verjet, koliko nezrelih odgovorov. Ne se obremenjevat z nestrpnimi zapisi, prosim.
Najprej, čestitam za pametno razmišljanje in pristop do življenja. Bravo! Veliko imaš še pred sabo, ampak verjamem, da boš s takim načinom razmišljanja znala iz življenja zase in za svoje bližnje potegniti največ.
Potem pa glede staršev: Definitivno je škoda, da ne moreš računati nanje. Vendar pa jim tega ne zamerit, ker z zamero (in iskanjem razlogov, zakaj imaš ti prav in oni ne) samo sebe žreš, ničesar pa ne prispevaš ne k vašemu medsebojnemu odnosu ne k svoji osebni rasti. Mlada si še, čeprav pametno razmišljaš, zaradi mladosti enostavno še ne moreš vedeti, kako zelo smo si ljudje med sabo različni in kako različno lahko funkcioniramo. Da ti bo lažje, sprejmi rek, da ti starši niso dolžni ničesar, s tem ko so te usposobili za življenje, so svoje “delo” opravili. Zdaj si odrasla in nimaš pravice od njih česarkoli pričakovati ali celo zahtevati. Še bolj pomembno: Za večino staršev velja, da se za svoje otroke potrudijo po svojih najboljših močeh. Če zdaj ne delajo tako, kot si ti želiš, to ni zato, ker nočejo in ker ti želijo karkoli dopovedati, ampak najbrž enostavno ne zmorejo. Presenetila si jih, več kot očitno niso bili pripravljeni na svojo novo vlogo, zato jih v njo ne sili – raje se umakni in uživaj v svoji novi vlogi. Če ti tašča lahko več in z veseljem pomaga, izkoristi in bodi hvaležna, marsikdo niti ne možnosti nima.
Nič ne bo narobe, če kdaj kasneje, ko boš imela več informacij in izkušenj, probaš ugotoviti, iz kje izvirajo njihove težave – “pozdravila” jih pri njih skoraj zagotovo ne boš, temveč ti bodo to pomagalo ugotoviti, kako so njihove težave vplivale nate kot na otroka. To se splača malo raziskat, zato da enakih težav podzavestno ne prenašaš naprej na svojega otroka. Morda pa tvoji starši niso imeli pomoči svojih, jim to še vedno zamerijo in prenašajo nate? Samo ugibam… marsikaj je lahko bilo. Življenje ni potica, tudi za njih ni bilo. Ne jim zameriti, z odpuščanjem koristimo predvsem sebi in svojim bližnjim (z zamero pa itak ne moreš ničesar popravit).
Ko si boš uspela najti nekaj časa zase, priporočam knjigo Skrita moč družine (Lia Katarina Kompan Erzar) – tudi če nisi krščansko vzgojena, se ne ustrašit uvoda, je zelo zanimivo branje.
In še enkrat: Bravo, le tako naprej in uživaj v vsem, kar ti življenje lepega prinaša!
Pa še to: Lahko to zoprno situacijo razumeš kot odlično priložnost, s pomočjo katere lahko že od malega otroku na prijazen način razložiš, kako smo si ljudje različni. Nekateri so bolj odprti, drugi zaprti, eni nežni, drugi agresivni. Nič ni narobe, če otrok ve, da ga ne bodo vsi okrog njega zavijali v vato in crkljali, še celo koristi mu lahko. Otroci zelo kmalu dojamejo, kaj pri kom gre in kaj ne, običajno tudi najdejo svoj način, kako se človeku približati. Tudi, ko te bo kasneje otrok morda vprašal, zakaj ta “babi” (ali pa ime, saj ni pomembno za otroka) nečesa ne dela na nek način, bodi prizanesljiva, povej vsaj, da ne veš, da najbrž ne zmore in bi si ti tudi želela drugače, a tako pač je in njene/njegove želje morate spoštovati. Ja, kljub temu, kako se tvoja starša obnašata, poglej sebe in ju lahko spoštuješ že samo zato, ker sta ti omogočila, da si, kar si. Seveda imaš tudi ti pravico do svojih želja (recimo brez sočasnih obiskov), prijazno jih povej in v primeru, da se tega ne moreta držati, lahko narediš po svoje.
Ne stanovanje ni od njegovih starsev
[/quote]
Čigavo pa je?? Daj se izjasni, tako pišeš, da ni nič jasno. Rekli so, da ste lahko v stanovanju! Kdo je to rekel? Če imaš 20 let in otroka, si torej šla na porodniško pri 19 letih. In pred tem si delala nekje v stalni službi?? Kdaj so te vzeli za stalno? Pri 18? Hahaha, če nisi ravno VIPovka, potem je edina možnost delo za minimalca z neko srednješolsko izobrazbo.
Sploh pa mislim, da se s to štorijo malce zapletaš, aneda? Provokacija pa to….
Čigavo pa je?? Daj se izjasni, tako pišeš, da ni nič jasno. Rekli so, da ste lahko v stanovanju! Kdo je to rekel? Če imaš 20 let in otroka, si torej šla na porodniško pri 19 letih. In pred tem si delala nekje v stalni službi?? Kdaj so te vzeli za stalno? Pri 18? Hahaha, če nisi ravno VIPovka, potem je edina možnost delo za minimalca z neko srednješolsko izobrazbo.
Sploh pa mislim, da se s to štorijo malce zapletaš, aneda? Provokacija pa to….
[/quote]
ma itak, mal se je zakvačkala s temi leti, pol pa bi morala biti že pri 18. letih za stalno nekje v nekem super kolektivu, ki ji gredo hudo na roko.:)) Kdaj pa je začela tam delat, da so jo kar za nedoločen čas sprejeli? Pri 16-tih? in svoje stanovanje imata, zdaj ne vemo kdo jima je dovolil tam živet, no saj se lahko izmisli, da je od pokojne babice recimo ali še živeče.
Namen je bil popljuvat njene starše, hahaha.