STAROSTNIK HOČE IZ DSO NAZAJ DOMOV
razumi ti,da to ni trma, ampak je navezanost na dom. za starostnika je hud stres prilagajanje na neke nove okoliščine, okolje. To ni lahko – ni vse samo fizična skrb, k zdravju pripomore tudi psiha in okolje – in to da so v domačem okolju je lahko nemalokrat vzpodbudni faktor k njihovem zdravju in počutju, enako kot je trpanje v dom, nepoznano okolje, spremembe, takšen stres,da lahko povzroči v kakšnem primeru tudi prejšni konec kot bi ga ubogi starostnik dočakal v domačem okolju.
dajte malo razumeti no. To niso mladostniki, ki jim je vsaka novost višek adrenalina in zabave. To so starejši ljudje – in veliko je odvisno tudi od karakterja, navezanosti… in če nekdo pravi,da mu je lepše doma in si tam želi ostati, potem velja to nekako upoštevati.
[/quote]
Da.Upoštevati.Drugi, ki jo bodo pazili 24 ur na dan, naj pa crknejo zraven, pozabijo nase in na svoj zakon.Ste pa smešni!
Da.Upoštevati.Drugi, ki jo bodo pazili 24 ur na dan, naj pa crknejo zraven, pozabijo nase in na svoj zakon.Ste pa smešni!
[/quote]
ne, sej ti in tebi podobni, jo boste strpali v dom – in tam upali,da jo od stresa čimprej pobere. tako boste imeli ves božji čas za vas zakon in še na obiske ne bo treba, pa dediščino boste pohopsali in imeli cvenka za izlete – in vaše egoizme. To je prava pot ane po tvoje.
Vsi tisti, ki imate svojce starostnikov v DSO za grozne osebe, se prosim vzdržite obtožujočih komentarjev, dokler ne boste imeli osebne izkušnje s takšno žalostno situacijo.
Za zelo ostarelo osebo, ki potrebuje stalno varstvo, vključno z dežurstvom ponoči, sorodnikom niti pod razno nihče ne bi smel nabijati krivde, če dajo svojca v dom. “Imejte ga doma” se sliši zelo lepo, ljubeznivo, samoumevno. V resnici pa je to fizični in psihični napor, ki si ga ne morete predstavljati. Ni to vračanje skrbi, ker so “oni skrbeli za vas”. Nobena skrb za otroka se ne more primerjati z nepredvidljivim dementim starostnikom.
Mi imamo na srečo zelo pozitivno izkušnjo z domom Tisje, kjer ima mama oskrbo, varstvo in družbo, ki ji doma ne bi mogli nuditi, pa če bi se vsi svojci rotirali in še par ljudi zraven najeli.
ti pa razumi,da ne nabijamo nikomur krivde, da vemo,da so tudi starostniki, ki si želijo v dom…
govorimo o tem,da se starostnika tudi upošteva pri tovrstnih odločitvah glede na njegovo stanje.
Eni pa pač očitno samo sebe vidijo in idejo da je človeka najlažje dati v dom,da se skrbi rešiš… e pa tudi doma se ne dobi takoj in čez noč, kaj boste pa takrat vi tisti… ignorirali osebo v čakanju na dom. ker pač nimate časa, in vam je muka in vam je zakon pomemben.
ti pa razumi,da ne nabijamo nikomur krivde, da vemo,da so tudi starostniki, ki si želijo v dom…
govorimo o tem,da se starostnika tudi upošteva pri tovrstnih odločitvah glede na njegovo stanje.
Eni pa pač očitno samo sebe vidijo in idejo da je človeka najlažje dati v dom,da se skrbi rešiš… e pa tudi doma se ne dobi takoj in čez noč, kaj boste pa takrat vi tisti… ignorirali osebo v čakanju na dom. ker pač nimate časa, in vam je muka in vam je zakon pomemben.
[/quote]
O pa nabijate krivdo, in to z zelo strupenimi besedami, kar preberi še enkrat tvoje prejšnje poste.
Zakaj misliš, da je vse črno-belo? Da imaš samo starostnike, ki samoiniciativno prodajo hišo, popokajo kufre in gredo v dom, in pa starostnike, ki jih zaradi svojcev prisilno odvlečejo tja?
Večina jih je nekje vmes. Pa bi, pa ne bi. Pa vedo, da sami ne zmorejo več, nočejo biti nikomur v breme, nočejo da otrok zaradi njih pusti službo, ampak iz svojega doma se pa tudi ne bi ravno selili, ali v dom sprejeli tujcev. Idealne rešitve ni. Objektivno najboljša, da nekdo redno prihaja k njim, ali če to ni več dovolj – da gre taka oseba v dom.
Človek ne ve, ali bi se jokal ali smejal. Kako brezčutne, brezdušne osebe se tukaj oglašate. Me prav zanima v kakšni vezi je avtorica s to osebo.
Normalen človek, poudarek je na normalen, pač nekoga, ki noče v dom, v dom ne bi silil. Če bi jaz to naredila nekomu, mi vest nikoli več ne bi dala miru.
Ve pa kakor hočete, saj bo vse prišlo za vami, razen, če se boste prej fentale. Najboljša rešitev za tisto, ki se noče spremeniti v dojenčka.
[/quote]
Pa ti veš kako zgleda nega nekoga, ki je dementen ali celo, da ima še parkinsa, pomeni nadzor 24/7 in če si zaposlen, doma imaš pa osebo s tako boleznijo ni druge rešitve kakor dom, neko filozofiranje o morali in zavesti odpade, če misliš, da ni res enostavno obišči nek DSO in se prepričaj, dementni, ki so običajno na zaprtem oddelku zaradi nezavednih pobegov morajo biti pod kontrolo, tisti s parkinsom pa brez pomoči ne morejo niti copat obuti, kako enostavno je trkati na neko zavest sploh, ko pojma nimaš kako izgleda polna oskrba starostnika.
ker sem delala v domu starostnikov tole gospo čisto razumem in vem, zakaj hoče domov. in ima prav, doma ji bo stokrat lepše.
seveda imajo starci v domu “vse”, ampak kaj je to vse? nimajo pravih prijateljev, nimajo na izbiro kaj bodo jedli, vedno je vse isto, vsak dan enak dnevu. če ima hojco sama niti ven na daljši sprehod ne sme. skratka, življenje mizerija. svoji mami sem rekla, da jo bom dala v dom samo, če bo hudobna, kar pa nikoli ne bo, ker nikoli ni bila. VEDNO se da poskrbet za starostnika, če je SRCE na mestu. če pa ste komaj čakali, da se je znebite, da preuredite njeno stanovanje, da skratka z njo zaključite, potem pa ima gospa resnično smolo, da je vaša sorodnica.
in da ne pozabim: komot jo lahko vzamete nazaj domov za nekaj časa, to sploh ni noben problem. postelja se še vedno plačuje, hrana in nega pač ne, mesto v domu ima, ona pa naj gre za nekaj časa domov, da vidi, če ji je doma res lepše. in če ji bo, se bo pač poslovila od doma starostnikov.
ne, sej ti in tebi podobni, jo boste strpali v dom – in tam upali,da jo od stresa čimprej pobere. tako boste imeli ves božji čas za vas zakon in še na obiske ne bo treba, pa dediščino boste pohopsali in imeli cvenka za izlete – in vaše egoizme. To je prava pot ane po tvoje.
[/quote]
Sicer pa – naj ti avtorica pripelje to žensko na dom.Pa bomo videli, koliko časa bo za zdržat. Pri nas sva dva za 98-letno babico, otroci odrasli – ne moreva čisto nikamor.Nikamor.jaz že vem, o čem je govora.Isto kot utopljenci, ki te na vso moč vlečejo navzdol.
Poslušaš pa od jutra do večera stare čase, stare Micke, vsega je škoda in vse je greh.
Pametovat dokler nimaš lastnih izkušenj ni vredno počenega groša.
Tudi midva s partnerjem sva skupaj sprejela odločitev, da prevzameva skrb za taščo, ki je potrebovala oskrbo, ni pa bila dementna ali kaj podobnega. Ker smo v stanovanju, je bila velika sprememba že to, da je zasedla sinovo sobo. In potem se je začelo. Od klicev v službo non stop, do tega, da je umirala, takoj ko smo jo pustili samo (beri: z negovalko). Zaželela si je hospic svetovalke in ko je prišla, ji je govorila, da jo želimo ubiti. Res je dobivala morfij, ki ga je namesto, da bi ga vzela, shranila v etui od očal in ko sem to ugotovila, sprevidela, da bi čisto zares lahko bila kriva njenega predoziranja. Skratka, zaradi bolezni je postala žleht in hudobna. Sin ni smel imeti nobenega obiska, ker jo je motil hrup. Ven nismo smeli, razen če smo šli v trgovino po kja, kar si je ona zaželela. Ko smo si po enem letu vzeli 3 dni za obisk oddaljenih sorodnikov, nas je klicala, da bo zašgala stanovanje. Pazi, ključe od stanovanja smo dali njenemu bratu in ženi, ki bi poskrbela za njo v vsakem trenutku. KO sem šla k svoji mami za rojstni dan v kraj oddaljen 100 km, čeprav je imela fiksno idejo, da naj pride mama k nam, je klicala policijo, da jo imamo kot talko v stanovanju. Uhhh, koliko zgodb bi lahko iz tega časa povedala.
Imela je kateter za urin, ampak si je cevko vsake toliko izvlekla ven in lulala na jogi. Plenice in nepremočljive podloge ni hotela, ker je baje imela rdečo kožo po hrbtu.
V glavnem, bilo je mučno leto. Ker je bolezen zelo napredovala in dejansko res nisem mogla skrbeti več za njo zaradi številnih metastatskih zlomov, smo se odločili za nastanitev na negovalnem oddelku v DSO. To bi sicer naredili vsemu navkljub. Pa ne ker bi razpadlo partnerstvo, ampak ker nismo imeli svojega življenja, ker sem bila tako psihično utrujena, da bi skoraj zapeljala iz mosta na poti v službo.
Ko je bila tašča nekaj časa v domu, kjer je imela stalne obiske in sem jo umivala, hranila,………, je prosila naj jo vzamemo nazaj domov, ker se bo spremenila,……, ker je ugotovila, da je bilo pri nas super. Ja valda je bilo, ko se je lahko nad nami znašala, v domu pa so sestre pač šle ven iz sobe in se je lahko znašala samo nad golimi stenami.
Ni mi žal nobenega dneva, ko je bila pri nas, čeprav se nobenemu ne bom več tako pustila okrog prenašat, kot sem to njej. Ampak dejstvo pa je, da nimam niti kančka slabe vesti, da je šla v DSO. Niti malo. in tako ni nobenemu, kdor je dal skozi 24 urno skrb za takega človeka. Pa to nima veze z ljubeznijo do takega človeka, nima veze z dediščino in denarjem, ampak z ljubeznijo do sebe in svojega zdravja.
ne, sej ti in tebi podobni, jo boste strpali v dom – in tam upali,da jo od stresa čimprej pobere. tako boste imeli ves božji čas za vas zakon in še na obiske ne bo treba, pa dediščino boste pohopsali in imeli cvenka za izlete – in vaše egoizme. To je prava pot ane po tvoje.
[/quote]
Kaj pa če je egoističen starostnik? A to je pa v redu? Da na njegov račun trpi vsa družina s šolskimi otroki , ki so še doma, vred? da se morajo vsi prilagajati enemu starostniku , ki rabi pomoč podnevi in ponoči, še za na Wc?
Kakšne prijatelje ima doma, starostnike svojih let, ki ne morejo do nje ona pa k njim ne, hrana je pestra in če ti kuhaš svoji družini vsakemu po njegovi želji potem ti bog pomagaj, ko bo starostnik začel s svojimi željami, mati ni žleht ker nikoli ni bila, to pa je teorija za posrat, moj tast je bil duša od človeka dokler ni prišla demenca potem smo videli hudiča v jaslicah, vsi smo lopovi, barabe, lenuhi, vse smo mu pokradli pa je on živel v najini hiši in ne midva pri njemu, zmerjal vse od hčerke, mene do vnukov, postal grob nesramen dobesedno žleht, ponoči hodil po hiši butal z vrati, ker je slabo slišal je navil radio do konca itd
Ko boš enkrat v taki situaciji se javi, do takrat pa upaj, da tvoja mati pa ne bo taka in da bo odšla mirno v spanju zaradi prehlada.
Kakšne prijatelje ima doma, starostnike svojih let, ki ne morejo do nje ona pa k njim ne, hrana je pestra in če ti kuhaš svoji družini vsakemu po njegovi želji potem ti bog pomagaj, ko bo starostnik začel s svojimi željami, mati ni žleht ker nikoli ni bila, to pa je teorija za posrat, moj tast je bil duša od človeka dokler ni prišla demenca potem smo videli hudiča v jaslicah, vsi smo lopovi, barabe, lenuhi, vse smo mu pokradli pa je on živel v najini hiši in ne midva pri njemu, zmerjal vse od hčerke, mene do vnukov, postal grob nesramen dobesedno žleht, ponoči hodil po hiši butal z vrati, ker je slabo slišal je navil radio do konca itd
Ko boš enkrat v taki situaciji se javi, do takrat pa upaj, da tvoja mati pa ne bo taka in da bo odšla mirno v spanju zaradi prehlada.
[/quote]
Dobro napisano! Za vse tiste, ki niso še sprobali. Da ne bodo imeli kakšnih utvar.
Kaj pa če je egoističen starostnik? A to je pa v redu? Da na njegov račun trpi vsa družina s šolskimi otroki , ki so še doma, vred? da se morajo vsi prilagajati enemu starostniku , ki rabi pomoč podnevi in ponoči, še za na Wc?
[/quote]
Na tem mestu izjavljam, da bom egoističen starostnik, in da zahtevam optiko do postelje, in negovalke v kratkih plasiranih krilcih, lahko v najlonkah, ni problema.
Tako to gre: starostnik, ki pride v dom, je že predtem podpisal prošnjo za sprejem v dom, zdravnik je izdal zdravniško potrdilo. Tudi zdravnik preveri, ali se oseba z sprejemom v dom strinja.
Ko pride starostnik v dom, ga tam sprejme socialna služba skupaj z še eno pričo !.
Tam se mora starostnik podpisat na več papirjev, podpiše tudi izjavo, da se strinja z namestitvijo v dom.
Starostnik oz. svojec avtorja tega članka je podpisal vse te papirje in se z namestitvijo strinjal, vsaj kolikor sem razumel prvi post.
In potem je funkcioniral 2 meseca ok, torej se je oseba vživela v okolje, sodelovala v procesu nastanitve, sodelovala s sestrami na enoti itd itd.
Nekaj se je torej sedaj spremenilo, da je postala odklonilna in noče več bit tam: ali pri odnosu osebja doma do starostnika, ali pa se je začel spreminjati starostnik sam. Običajno gre za pozno prilagoditveno motnjo, ki se kaže v kasnejšem motenem prilagajanju. Enim je na začetku vse novo in še zanimivo, potem postane rutina, naveličanost, in želijo nazaj domov.
Običajno osebje domov naredi vse, da se ljudem pomaga, da se lepo prilagodijo. Sigurno ne bodo v domu takoj “vrgli takega starostnika nazaj ven”, saj socialne delavke zelo dobro poznajo starejše ljudi in njihovo razmišljanje. Sigurno bodo poskušali naredit vse, da tega starostnika spet navadijo na novo okolje, da se spet prilagodi situaciji.
Če pa bodo stvari še naprej kritične in bo starostnik “vedno bolj norel in izsiljeval”, bo res treba opraviti pregled pri psihiatru, da oceni, ali je ta sprememba nastala bolezensko ali pa je kaj drugega narobe.
Poslušam pa vedno, ko grem v domove službeno, na vseh hodnikih, kako ljudje jamrajo, da bi šli domov; pa saj to je nekako normalno, da imajo domotožje. Samo sposobni pa za samostojno življenje vsekakor niso več, vsaj v veliki večini ne. Ampak tega so v domovih zaposleni navajeni, ni to za njih nič tako tragičnega.
Kakšne prijatelje ima doma, starostnike svojih let, ki ne morejo do nje ona pa k njim ne, hrana je pestra in če ti kuhaš svoji družini vsakemu po njegovi želji potem ti bog pomagaj, ko bo starostnik začel s svojimi željami, mati ni žleht ker nikoli ni bila, to pa je teorija za posrat, moj tast je bil duša od človeka dokler ni prišla demenca potem smo videli hudiča v jaslicah, vsi smo lopovi, barabe, lenuhi, vse smo mu pokradli pa je on živel v najini hiši in ne midva pri njemu, zmerjal vse od hčerke, mene do vnukov, postal grob nesramen dobesedno žleht, ponoči hodil po hiši butal z vrati, ker je slabo slišal je navil radio do konca itd
Ko boš enkrat v taki situaciji se javi, do takrat pa upaj, da tvoja mati pa ne bo taka in da bo odšla mirno v spanju zaradi prehlada.
[/quote]
glej ,sem delala tudi na terenu in ti povem samo en primer, kako s o doma poskrbeli za DVA starostnika.
v pritličju živita stara starša, zgoraj njuna hčerka z družino. stara dva imata preko 85 let. mati popolnoma dementna, oče priseben, a je pred meseci padel in si zlomil kolk, tako da je nepokreten v postelji. stanovanje je popolnoma prazno, vse omare prazne, plin zaprt, sniti voda iz pipe ne teče. vse stvari so pod ključem v eni sobi in v to sobo imajo vstop negovalci ter domači. zjutraj pride negovalka, mater obleče, očeta prav tako umije in preobleče, jima naredi zajtrk, počaka, da pojesta, postavi vse v tisto sobo, zaklene in gre. za kosilo spet pride negovalka, obema zamenja plenice, jima pripravi kosilo – ga prinese se seboj, počaka, da pojesta, pomije in pospravi ter odide. Popoldan pridejo iz službe hčerka, mož in otroci in šele takrat se vhodna vrata odpro ter gre mati lahko ven. očeta posedejo na voziček in ga prav tako peljejo ven ali v dnevno sobo, pač kakorkoli se dogovorijo. skratka, ti ljudje imajo vse pod nadzorom in stara dva sta doma. le kako da se tega več ljudi ne domisli.
glej ,sem delala tudi na terenu in ti povem samo en primer, kako s o doma poskrbeli za DVA starostnika.
v pritličju živita stara starša, zgoraj njuna hčerka z družino. stara dva imata preko 85 let. mati popolnoma dementna, oče priseben, a je pred meseci padel in si zlomil kolk, tako da je nepokreten v postelji. stanovanje je popolnoma prazno, vse omare prazne, plin zaprt, sniti voda iz pipe ne teče. vse stvari so pod ključem v eni sobi in v to sobo imajo vstop negovalci ter domači. zjutraj pride negovalka, mater obleče, očeta prav tako umije in preobleče, jima naredi zajtrk, počaka, da pojesta, postavi vse v tisto sobo, zaklene in gre. za kosilo spet pride negovalka, obema zamenja plenice, jima pripravi kosilo – ga prinese se seboj, počaka, da pojesta, pomije in pospravi ter odide. Popoldan pridejo iz službe hčerka, mož in otroci in šele takrat se vhodna vrata odpro ter gre mati lahko ven. očeta posedejo na voziček in ga prav tako peljejo ven ali v dnevno sobo, pač kakorkoli se dogovorijo. skratka, ti ljudje imajo vse pod nadzorom in stara dva sta doma. le kako da se tega več ljudi ne domisli.
[/quote]
Pozabljaš, da je hčerka z družino od ure, ko pridejo iz službe , priklopljena na očeta in mamo.
Tebi se vidi vse lepo in prav, ko gledaš od daleč.
Pa poizkusi.
Pa bodi vse popoldneve doma.Pa vse vikende.Pa vse dopustniške dni.Oprosti, to je zame življenje v zaporu.
glej ,sem delala tudi na terenu in ti povem samo en primer, kako s o doma poskrbeli za DVA starostnika.
v pritličju živita stara starša, zgoraj njuna hčerka z družino. stara dva imata preko 85 let. mati popolnoma dementna, oče priseben, a je pred meseci padel in si zlomil kolk, tako da je nepokreten v postelji. stanovanje je popolnoma prazno, vse omare prazne, plin zaprt, sniti voda iz pipe ne teče. vse stvari so pod ključem v eni sobi in v to sobo imajo vstop negovalci ter domači. zjutraj pride negovalka, mater obleče, očeta prav tako umije in preobleče, jima naredi zajtrk, počaka, da pojesta, postavi vse v tisto sobo, zaklene in gre. za kosilo spet pride negovalka, obema zamenja plenice, jima pripravi kosilo – ga prinese se seboj, počaka, da pojesta, pomije in pospravi ter odide. Popoldan pridejo iz službe hčerka, mož in otroci in šele takrat se vhodna vrata odpro ter gre mati lahko ven. očeta posedejo na voziček in ga prav tako peljejo ven ali v dnevno sobo, pač kakorkoli se dogovorijo. skratka, ti ljudje imajo vse pod nadzorom in stara dva sta doma. le kako da se tega več ljudi ne domisli.
[/quote]
Starša torej dopoldne v zaporu, hčera pa dela od jutra do večera, je v svojem zaporu.
In koliko ljudi živi v dvostanovanjski hiši?
Tvoj post se bere kot grozljivka, in to naj bi bilo bolje kot dom?
Starša torej dopoldne v zaporu, hčera pa dela od jutra do večera, je v svojem zaporu.
In koliko ljudi živi v dvostanovanjski hiši?
Tvoj post se bere kot grozljivka, in to naj bi bilo bolje kot dom?
[/quote]
Po moje je v zgornji družini v igri denar.Dvojna penzija in dvojna največja postrežnina.Kar je sigurno 2000 evrov na mesec, ki ga dobi zgornja družina.To je na leto dodatnih 24.000 evrov dohodka.Kar se pa splača.V treh letih je to dodatnih 72.000 evrov in v štirih letih je to dohodek za dvosobno stanovanje enega od otrok.