Starši – odrasli otroci
Danes me je klicala mama in me prosila za nasvet v zadevi, ki ji ne zna streči.
Moja mama živi s svojim drugim možem v hiši, v kateri živita tudi njegova odrasla otroka s svojima družinama. Vsak leto imajo običaj, da se na Božični večer zberejo pri mami in možu, imajo Božično večerjo in si razdelijo darila.
Letos je mamin mož kot ponavadi vse povabil na večerjo. Vendar je njegov sin rekel, da njih letos ne bo, ker ima žena v službi zabavo in se ji bo pridružil. Žena je muslimanka in ne praznujejo Božiča takrat kot mi. Mamin mož je bil zelo užaljen in žalosten .
Mama mi je to zjutraj razlagala in se jima ni zdelo prav, da se je sin tako odločil. Mož je očitno prepričan, da so starši še vedno prvi (in ne žena) in da je potrebno spoštovati ta običaj. Sin pa je zgleda drugačnega mnenja.
Moje mnenje je pač drugačno. Odkar moj sin ne živi več z mano , nikdar ne pride na Božično večerjo, ker je pač s punco. In jaz sem to sprejela in ne delam pompa okoli tega. Njegova odločitev, ki mu je nisem nikoli očitala.
Mi se pač dobimo naslednji dan na družinskem kosilu pri meni doma in si takrat razdelimo darila.
Mamin mož pa je sedaj užaljen in je rekel, da sedaj ne ve ali naj jih povabi za kakšen drug dan, da si razdelijo darila ali pa naj bo kar tiho .
pri nas nimamo božične večerje s širšo družino. na predbožični večer smo skupaj samo mi – dete, mož in jaz, zato pa se na božič, torej 25., dobimo pri moji mami ali pa pri moji tašči na kosilu. Vsako leto smo nekje za božično kosilo in potem nekje za velikonočno kosilo, tako so babice še najbolj zadovoljne, midva pa tudi nimava občutka, da naju prazniki zgolj silijo, da smo nekje drugje, za našo družinico pa ni časa in prostora.
In da, nekaj je na tradiciji, ampak čar je ravno v tem, da v času, ko so obveznosti in želje tako različne, najdemo kompromise.
T.
Mi imao pri moževih starših kosilo 24.12., pri mojih pa je od nekdaj Novo Leto glavno. Tako se vsako leto dobimo 31.12. pri teti na kosilu in 1.1. pri mojih starših na sarmah. A vsako leto kdo manjka in iz tega se ne dela tragedije. Če nimaš drugih načrtov – prideš, če si šel za več dni kam praznovat, pač ne. In to nam vsem odgovarja.
Podobno je s praznovanji rojstnih dni…
Vse to so vendar druženja, ki naj bi ljudi osrečevala, ne pa omejevala. In zato, ker ni obvezno, je vedno še toliko lepše priti.
Za nas je pa prav Božič DRUŽINSKI PRAZNIK.To pomeni,da smo ta dan res cel dan doma,v družinskem krogu in običajno nimamo obiskov…Smo pa lansko leto prav na 25.12 povabili na kosilo moževe starše -prišli so,a ATA je blazno resno “podrobil”-ja saj danes je ja dan družine,a ne.Pa se potem vprašam,če mi in oni(moževa starša) nismo družina… KAKOR KOMU PAŠE…
PREVEČ SMO MALENKOSTNI,TO JE MOJE MNENJE IN DROBNA IZKUŠNJA
Tudi pri nas smo na Božični večer vsak s svojo ožjo družino – torej samo mož, sin in jaz. Na sam Božič (25.12.) pa se dobimo vsi trije otroci z družinami pri mojih starših na poznem kosilu, ki se bo potegnilo v večer. Doma bomo darila odpirali v petek po večerji, pri mami pa jih bomo odpirali pač v soboto zvečer.
Meni se ne zdi nič takega, če si kdo želi iti po svoje in k sreči tako razmišljajo tudi moji starši. Z moževimi pa se itak običajno vidimo samo dvakrat na leto (možev in sinov rojstni dan). Božič jim bom letos voščila preko voščilnice, ki sva jo s sinom včeraj naredila in jo bom priložila darilu, ki ga bo mož sam odnesel, ko bo šel na obisk k njim.
Torej – vsak po svoje, samo da je vsem prav, se vam ne zdi? A ni škoda se dušit in uničevati odnose z nekimi pričakovanji do drugega? Sprejmimo se taki, kot smo, z vsemi navadami in muhami vred, če le niso škodljive. In veselimo se trenutkov, ko pa smo le lahko skupaj.