Kako pogosto vi obiskujete starše?

Moji pričakujejo, da jih obiščemo vsak teden. Sicer imamo res samo 15 minut do tja, ampak nam pač ne paše vsak vikend tja, samo da potem spijemo kavo in počvekamo. Raje čas izkoristimo za sprehod, počitek, knjigo, druženje s prijatelji, hribi, tek, gledanje tv, kuhanje za naslednji teden…

Če gremo k njim, itak nič pametnega ne počnemo, samo brezvezen čvek, onadva bi samo malo opravljala, kaj se je komu novega zgodilo in je dolgcajt meni, možu in otrokom.

Je res takšen greh, če obiščeš starše samo enkrat na mesec?

Moji so 100 km stran. Obiščem mogoče 1 x na leto. Samska, brez otrok.

Govna ste majkemi.

Mrs obiskat mater ce mas 15min do tja.

Takoj zdele jo poklic in rec da prides za pol urce na cvek.

Ti k si 100km odalnenA.

A sram te nni nic.

A se zavedas da si samska in da lahko tud ostanes. Kdo bo k teb hodu. Otrok ne bo starsi mrtvi

Mrs takoj poklicat mamo in se najavi na obisk. Takoj.

Ne it.

Sedaj, ko starši potrebujejo tvojo družbo, je to brezvezno. Ko so oni zate skrbeli 24/7, pa ni bilo brezvezno. Malo hvaležnosti do staršev ne bi škodilo.

Včasih smo se obiskovali več, bolj pogosto. Recimo vsaj 2x na mesec. Sedaj sta oba upokojena in sta šla živet v tujino, pa se vidimo na 3 mesece recimo 1x za par dni. Se pa slišimo vsaj 1x -2x na teden prek video klica. Ni potrebe po več, vsak ima svoj lajf, svoje obveznosti in lepo je vedeti le da sta zdrava in jima nič ne manjka.

Enkrat na teden se slišimo. Enkrat na tri tedne ali celo na mesec se vidimo. 70 km razdalje med enimi, mal cez 100 km z drugimi.

NE, niso, nikol, oba sta imela izmenske službe, zame je bolj kot ne skrbela stara mama.

Vedno smo prakticno vsak teden obiskali tako ene kot druge. Najraje isti dan, da je bil drug prost.

Vse, ki tako vehementno debatirate, ce iti k starsem, ali ne, samo v opozorilo; popravnega izpita tukaj ne bo. Ce ne razumete zdaj, boste razumeli kasneje. Ce so bili starsi v redu, bi bilo lepo, da jih obiskujete. Pa ne pozabite na svoje otroke in na” kar se Janezek nauci, to Janez zna”. Ko jih ne boste vec imeli, vam bo jasno, o cem govorim.

Razumem, da vaši odnosi niso prav ljubeči, mislim tvoj odnos do staršev.  Ali sploh sprašuješ za svoje ali partnerjeve, ki jih ‘moraš’ obiskovati?

Če ste tako zdolgočaseni in si ti tako dejavna in sploh polna življenja  – in seveda, če je to sploh v tvojem interesu, da namreč ohranjas dobre odnose z njimi, ker ti to lahko še koristi (ne le materialno) -, zakaj torej ti ne predlagaš nekaj zdravega in zabavnega za vikend? Sprehod ali piknik v naravi, kjer se lahko otroci sprostijo erc, izlet in obisk nečesa poucnega? Lahko pa si omislite še marsikaj, da s starši ‘ne izgubljate’ časa.

Načeloma pa pazi, da te ne bo upor proti rednim obiskom stal več energije, kot samo dolgočasno obiskovanje njih vsak teden.

Le kako misliš, da se navajajo odnosa do drugih in do starejših. tako kot ti seješ, tako boš žela. Ja starši so dolgočasni, pa obirajo. Glej vsaka nova generacija je bolj odtujena družini. Ali si kdaj pomislila kako bo tebi ob takem odnosu tvojih otrok do tebe? Seveda gre to avtorici zapisa.

Živimo 10 km narazen. Sta ljubosumna na naše prijatelje in druge sorodnike, s katerimi si kdaj dovolimo preživeti vikend. Ko pridemo za par ur v soboto po zelo napornem tednu, najprej očitanje da zelo majhna vnučka nimata nikoli časa zanju. Videli se niso 8 dni, od tega sta bila otroka par dni bolna pa babi in dedi par dni na dopustu v tujini. Njuna otroka je do srednje šole pazila babica po šoli, zdaj bi onadva najine, čeprav ne živimo v istem kraju in sta otroka rada po pouku s prijatelji in na športu.

Na tvojem mestu bi naredila tako: 1x ali 2x na teden ju pokliči in z njima poklepetaj.Tako bosta videla, da si v redu, ti kaj povedala, na obisk greš pa potem lahko po potrebi.

Hja, to je pa mon. Tule te bodo zmerajli, ker ne greš vsak teden na obisk. Mene pa so zmerjali, ker obiščem mamo parkrat na leto in naj bi jo manj, naj bi prerezala popkovino z njo.

je hudič, če so ti starši odveč …

dokler si jih potrebovala za nujno varstvo otrok, je bilo super, kajneda?

če imaš samo 15 minut do njih pojdi med tednom sama pogledat

Dokler so živi bom z veseljem in globoko hvaležnostjo hodila k njim za več kot pol dneva, vsako nedeljo, s svojim otrokom.

Ko ju ne bo več, se bom do svoje smrti z veseljem spominjala naših skupno preživetih dni.

Videvamo se različno pogosto. Od kar so vnuki, se trudimo, da imajo redno stike z obojimi starimi starši. Ko so bili vnuki majhni, so jih kdaj tudi počuvali, sedaj, ko počasi postajajo najstniki, pa hodimo bolj na obisk k njim. Ker tudi nam ni do sedenja na kavču in grickanja piškotov po par ur, se pogosto zmenimo za sprehod ali jih povabimo na kavico v mesto ter se počasi in v njihovem tempu sprehodimo do tja. Približno dvakrat letno pa jih odpeljemo tudi na enodnevni izlet – v sosednje mesto, na morje, v rojstni kraj enega od njih, ki je precej oddaljen, v arboretum …

Vedno pogosteje starši tudi potrebujejo kakšno pomoč pri delu, obrezovanje drevja, pomoč pri pospravlajnju težkih stvari, prevozu, z računalnikom, telefonom, in takrat, ko smo na obisku, uredimo še to.

Na obiske hodimo včasih med tednom, včasih med vikendom, kakor znese. Včasih gre tudi samo jaz k svojim staršem, ostali del družine pa počne kaj drugega. Če nam ne znese priti na obisk, to pač povemo, se pa takrat slišimo po telefonu in malo poklepetamo.

To, da ste iz obiskov staršev naredili neko obveznost, res ni dobro. Kaj pa če kdaj starša obiščeta vas? Morda to lahko naredita že med tednom, gresta morda celo iskat otroke v šolo ali jih pobereta na kakšni dejavnosti? Ali pa greste vi med tednom k njim na kosilo ali večerjo?

Ce je obisk starsev neka obveza,tezava,potem ni cudno,da ko lezijo v mrtvasnici,jih ne zelite pogledat.

Pojdi med tednom, vikend ti ostane.

Stari starši so dobrodošli, ko pazijo vnuke, kuhajo kosilo, prinesejo ozimnico in dajo kakšen evro od svoje skromne pokojnine. Ko so onemogli oz. jih ne potrebujemo, je pa težo celo na obisk. Pogovor s starejšimi prav gotovo ne more biti enak tistemu s prijatelji. Veseli so, da vas vidijo, posebno vnuke, in preživijo nekaj časa z vami. Ko morajo starši v dom upokojencev, je še večja kriza, kdo bo plačeval razliko, kdo bo hodil na obisk, ker je tam “en čuden vonj”… Ko umrejo, pa hop po zapuščini. Tako je to, v večini primerov.

Zakaj pa ne prideta ona dva k vam med tednom? Nova rutina, Petrcka pobereta po glasbeni, na sladoled in domov. Za vikend pa greste pač tja in kaj skupaj počnete. To da vam nekaj postane dolgočasno, pa pač ne hodimo več ni aktivno reševanje izzivov. Po tej poti boste kmalu tudi ločeni, ker se boste tudi zakona kmalu naveličali.

Sploh mi ni jasno od kje taka potreba po obiskovanju staršev in letanju vsak mesec tja na obisk. Ko bo čas dedovanja boste pa itak takoj zraven in takrat vas ne bo nihče prosil, da se oglasite tam..

Saj vaši otroci vidijo, kakšni ste do svojih staršev in bodo lahko ta vzorec uspešno ponovili z vami!