pa kaj je s tabo. a mas otroke samo zato da skrbijo zato ko si star? ne. ce imas s tega razloga otroke jih raj ne met.

Starši so takšni in drugačni.   Ko pride do tega, da nekdo zahteva, da se z njim družiš ni ok, pa naj bo to starš, partner ali prijatelj. Moja babica ni nikoli zahtevala, da prihajamo, pa tudi sedaj, ko je v domu, jo radi obiskujemo. Moja mama drug karakter. Vozi avto, a do nas ne more, kot upokojenka ima tudi brezplačen prevoz, pa ne more priti. Jamra in jamra. Ko pa pridemo, pa če zazvoni telefon, pa pozabi, da smo na obisku.
Niso vse babice čuvala vnukov, kuhale… Mislim, da to prisiljeno druženje zahtevajo samo tisti, ki v odnos starš-otrok oz. stari starš- vnuki niso nič vložili. Vedno je bilo kaj drugega pomembnejše.  Odnos more biti obojestranski. Zame je v predšolskem obdobju skrbela babica- sem živela pri njej. V osnovni šoli sem živela s starši, a je mama delala vedno popoldan- da je lahko dopoldan pazila mlajšo sestro, popoldan pa sem jo jaz. Z njene strani sem bila vedno pozabljena, zdaj pa nabija. Gremo na obisk, včasih bolj pogosto, drugič bolj poredko. Tako kot nam dopušča čas in nam ustreza. V kolikor se želi pogosteje družiti, so ji vrata odprta, vendar mora tudi ona narediti kakšen korak v to smer ( no pa ga ne).

uuuu nekdo je pa dudko izgubil al pa iz kahlce padel..

maš popkovino še nepretrgano? mamin sinček? ojdipov komplex?

Bravo majster. Pravilno napisano

Starše se praviloma obišče, ko so že na pokopališču in se tja zaide samo, da se jih nadere, zakaj ste dobili tako majhno dediščino.

vzgledi vlečejo…in po 30 letih se ne čudi, da te živ stvor ne bo obrajtal…

lp

točno to..

in starši če so se odločili da te bodo imeli so DOLŽNI skrbeti za otroka..

če ne moralno pa vsekakor po zakonu…

tako da…

Bod vesela dokler jih imas. Jaz mam  samo se mamo, zivi 130km stran in gremo tja vsak drugi vikend za cel vikend. Ce bi bla 15 min stran bi bla verjetno tud med tednom tam. Pogledala ce kaj potrebuje, ji delala druzbo, pogledala ce je vse ok.

Se strinjam. Jaz zivim v MB, moji starsi v Kranju in se potrudim s prtnerjem in otroci vsaj vsak drugi vikend in smo 3 dni pri njih. Pa kaj pol ce je samo brezvezen cvek. Cenim vsako sekundo ko sem lahko z njima. Ce bi cas in finance dopuscale bi bila pri njiju na obisku vsaj 1x tedensko. Sram vas je lahko tiste, ki imate dobre starse in jih ne znate cenit.

PO svoje imas prav. Ampak viset na starsih non stop? Ja, ko so stari in rabijo pomoc. Prej pa bi pricakoval, da obiski niso ravno obveza in slaba volja, ce ne prides.

Bodi srečna in hvaležna da še imaš starše.Marsikdo bi dušo prodal,da bi še bili živi.Sem jih izgubila ko mi je bilo konaj 16 let.

Ne visim nonstop na njiju, niti mi problem it do njiju. Gre se zgolj zato, da imajo moji otroci stik s starimi starsi. Nista ravno stara, jima pa obema nagajajo zdravje in poškodbe. Tak da sta vesela vsake pomoči ki jo dobita. Jaz svoje starse cenim in spostujem, hvalezna sem jima do neba in nazaj za vse kar sta naredila zame. Obiskovat njiju mi nikoli ne bo obveza ali breme/povod za slabo voljo.

Uni ko pa sanjate o popkovini pa samo ena skrivnost: spoštovat in cenit svoje starše, še ne pomeni da si s popkovino pritrjen na njih. 😉

Tudi 15 minut oddaljeni. Sem edinka in smo hodili 2x na teden. Včasih se mi res ni dalo in je bila to neka obveza.

Pa vendar smo se imeli radi in smo radi počvekali. Kar seješ to žanješ drži. Tudi moji otroci in vnuki radi priletijo mimo.

1x na teden pa že lahko “zdržiš” na obisku. Posebno če sta bila dobra starša.