Beremo veliko tem kjer najemniki pljuvajo najemodajalce.

Zakaj svojih staršev nikoli ne pljuvate, ker vam niso uredili bivališča?

Zakaj imate otroke, če jim niste sposobni urediti spodobnega bivališča? Ko je otrok 18 let jih pahnete od sebe naj se sami znajdejo. Zakaj jih porinete v breme drugih in države? Gre za vaše otroke, vi ste si jih želeli in nakopali, sedaj pa še poskrbite zanje!

Ima doma 100m2 mansarde. Ce snahi ni dovolj dobro.pa neki ji bude siroko polje.

mislim, da je ljudi, ki so jih pri 18 starši pahnili na cesto pri nas hudo malo.

V tej temi se pa najemniki ne oglašajo?

Smo zgradili dovolj veliko hišo, da imata otroka vsak svoje ločena stanovanja.

kako kako?? Prosim točno definiraj tole tvojo ugotovitev:  “Zakaj jih porinete v breme drugih in države?”

Kdo so ti “drugi”, katerim so v breme IN na kakšen način so “v breme države”?

V OŠ sem nabiral zelišča  in imel za žepnino, od 5-8 rtazreda vsaj 1 mesec med počitnicami delal v tovarni-za žepnino, pri 16. sem s svojim kešom kupil 14 let star moped in ga obnovil. A takrat je bila še Yu, ni nas bilo sram delat, danes pa mularija misli, da je njena edina naloga drkat po telefonu, pri 20 imet za sabo že kolono nategnjenih, razen redkih izjem, ko pa ni koga j nategnit razmišljat katerega spola so😋

vi (vaša gen.) ste tako mularijo vzgojili…

DFelno drži, a po toči zvoniti je prepozno, takrat je bil šamar nagrada, danes pa greš sedet, tisti ,. ki o tem odločajop so krivi. A stroka je pač stroka, čeprav nima pojma.😋

Kje živijo socialci? Breme vseh nas in države.
Vas ni sram, ker so vaši otroci najemniki?

Najslabši izgovor staršev je MENI NI NIHČE DAL, zato tudi jaz ne dam svojemu otroku.

Od 5-8 razreda nisi mogel delati v tovarni, ker si ZAKONSKO PREMLAD!

Ampak dajmo rečt bobu bob. Otroku pomagaš, itak. Je pa treba stopit na lastne noge in nekaj naredit iz sebe in za sebe. Torej delat, kupit avto, stanovanje, hišo ali bit v najemu. Kar komu paše in kar zmore.

Ni isto otroku nalovit ribe ali otroka naučit da sam ujame ribo. PAZI to so razlike dobrih staršev.

misliš, da so vsi najemniki v socialnih stanovanjih al kako?

No, ti si spet en vsevednik. To je bilo nekje 1978 pa dalje, najprej smo ob sobotah med letom hodili cel razred, ne vsako soboto, potem smo to porabili za končni izlet. Čer daš mail, ti bom dal kontakt razrednika, ki ti bo potrdil. Sicer pa ne bluzi. 😛

..eni res….drugi ne…sem sama delala med pocitnucami ze v OŠ in v srednji…moj otrok je imel zadolzitve od maluh nog…v in zunaj hise…od 7 razreda so se te zadolzitve stopnjevale…kot dijak…prek studenta,kot student nadaljuje…je dobil prvo stari avto,zdaj novega ….po meni dobi stanovanje,gradbene parcele in kmetijske….ter gozd…itak sanja,da po studiju gre v tujino….naj gre…njegova odlocitev…..njegovo zivljenje….se bo ze sam znasel…zato pa ima glavo na ramenih,a ne? Ni samo za lepo frizuro….

Vi mladi…zacnite mak z njo mislit…imate z razlogom 2roki..nogi,2 usesa in ena usta(bolje poslusaj,manj govori)…

Zakaj vam starsi niso v oporo? Ste si sami krivi?  Bivsi sosolci iz OS iz blokov so vecina na socialki…in se otroci so kot odrasli breme drzave(nas)…ne vsi….ampak vecina….

Na zdravje 🙂

Otrok stane precej več kot 150.000€!

No, zanimivo. Otroke imamo, ker smo si jih mi želeli, jasno. Naša prvenstvena naloga je poskrbeti za njihovo skrb, vzgojo in zadovoljevanje primarnih, včasih tudi sekundarnih potreb.

Nisem pa vedela, da smo starši obvezani odraslim otrokom kupiti prebivališče. Hm.

Zato, ker je minil čas, ko smo jih dolžni preživljat. In smo jih v tem času vzgojili v mlade odrasle ljudi, ki znajo sami poskrbeti zase.

Pa še to. Ne razumem o kakšni sociali govoriš. Mlad človek, ki dela in plačuje najemnino ni nikomur v breme.

Moraš vedet, da je večina tem izmišljenih, pol pa še ti malo svojega dodaš in odpreš novo temo. Razvijaš iz izmišljene teme. Pri 18. grejo ljudje večinoma študirat, potem si najdejo partnerja, doštudirajo, grejo skupaj v najem ali h kakemu od staršev itd.

Tema je spet provokacija. Provokacija na provokacijo. Znotraj pa dejansko kdo napiše resnično izkušnjo.

Država oziroma državni aparat je breme njenih prebivalcev, ne obratno. Nihče ni v breme državi. Politiki so v breme prebivalstvu, na primer. Ne obratno.

Kako pa bodo starci  zrihtali otrokom nepremičnine, če so še sami do smrti zapufani?

Zdaj se toliko govori,da so drugi časi, bla bla, ampak dejstvo je, da včasih, kdor je zmogel, je pomagal otrokom do tega, da so se osamosvojili. Danes je takšnih malo. Ko kje prebereš, da je oče dvema hčerkama obema pomagal sezidati hišo ali otroku kupil stanovanje, misliš, da se mu je zmešalo.

Imaš pa primer otrok rojenih okrog leta 1945 -1955,v  familiji 5 otrok. Konkretno  družina mojega očeta. Dedek je vsem  razen mojemu očetu, ki je bil najstarejši in prvi šel od hiše, pomagal zgraditi lastno nepremičnino. Teti sta obe po poroki nekaj časa s prvim otrokom živeli doma, potem sta šli na svoje,v nepremičnino, ki so jo pomagali zgraditi starši z obeh strani. Moj oče tega ni bil deležen, je pa posledično podedoval staro hišo po dedku. Starejši ljudje so se zelo trudili, da so bili pravični do vseh otrok, tudi če jih je bilo več. Zdaj te miselnosti ni več, ker te generacije, ki so bile vzgajane takoj po vojni, so po domače povedano egoistične, strogo vase usmerjene, mislijo samo nase. Tako kot so pričakovali, da bodo starši vse zanje naredili, tako še zdaj mislijo, da se vse na svetu vrti okoli njih. In večina jih je kupila miselnost, da se mora otrok osamosvojit, kakor ve in zna. Pa so časi drugačni danes, tudi glede služb in vsega. Oni rečejo samo, da ne morejo pomagat, ker nimajo možnosti. Seveda nimajo, če so v duhu neoliberalizma mislil, da morajo namesto stanovanj imet vile in  limuzino in vsi živijo prek svojih zmožnosti, zakreditirani za bajte in z avti na leasing. Ko so stari 60+ ne razmišlajjo, kako poamgat otrokom, ampak samo o tem, kaj vse bodo še sami navlekli v svoje bajte. Kdo jim brani. Naj, ampak potem je stanje kakršno je. Predvsem pa VSI pozabljajo, da so tudi njim, vsaj v mnogih primerih, veliko pomagali starši tudi v skrbi za otroke.

V moji družini konkretno je tako, da je oče pod vplivom mame prodal vse podedovano, mama je še od svojih staršev vse prodala. Potem sta se celo ločila in zdaj je ona s svojim ljubčkom s katerim gradi novo družino zapufana še za obdobje, po začetku penzije. Fotr popušil na vseh frontah, živi pri ljubici, mati je pa itak prodala nepremičnino, kje rje prej živela z njim in otroci.

Ok, jaz od nje ali fotra ničesar ne pričakujem, je pa vseeno razlika ali ima nekdo, ki hoče nekaj ustvarit, vsaj kreditno sposobne starše, ki so ti lahko porok ali ne. Mi se nekaj matramo po svoje s krediti, z ženinim s.p.jem itd. Meni je tako ok, ampak naj mi potem nihče ne soli pamet, zakaj ni tega, onega, sto otrok in ne vem kaj.

Nisem edini v takšni situaciji. Moji vrstniki so večinoma na istem, drugače je samo pri tistih, ki so imeli možnost živeti doma z otrokom in partnerjem ali partnerko ali pa so jim starši pomagali do nepremičnine.  Ostali so vsi zavlačevali z otroci in z vsem.

Sem otrok dveh podobnih staršev. Delati moram že od 15 leta naprej, ker si moram sam zaslužiti sta rekla. Imasta dobri službi in denarja ne manjka. Naj si zaslužim za svoje stanovanje, ker onadva sta si tudi.

Kaj sta me naučila? Da moram biti egoist in skrbeti samo za svojo rit. Da mi nihče ne bo stal ob strani, niti lastna starša.

15let sta skrbela zame potem sem skrbel sam zase ker sta onadva odstopila kot starša.
Star sem 25let in utrujen od dela, brez otroštva in mladostne energije.

Kaj je lekcija? 15 let sta onadva skrbela zame torej moram jaz za niju skrbeti 15 let. S skrbjo in pomočjo začnem pri svojih 25 letih in ko bom 40 bom oddelal svoj dolg in bom prost bremen. Onadva bosta takrat 65+ in se bosta do smrti znašla kakor vesta in znata. Jaz bom svoj dolg njima poplačal. Enako kot sta ga onadva meni. To sta me naučila.