“Sedaj po nekaj letih ali mesecih  pa ugotavljate, da ta oseba ni bila oziroma ni nič posebnega. Da ste bili slepi. Ne veste kaj ste videli na njem.”

Pri meni je bilo več zaljubljenosti. Od take, ki jo opisuje avtor, pa vse do take, ko me oseba še vedno privlači.

Moja nora mladost, seveda sem bila zaljubljena v nekaj fantov in oni vame. Ko je bilo obojestransko je bilo še bolj strastno, nepozabno, odštekano … So bile pa to nedolžne ljubezni še brez spolnosti. Lepo je, ko si zaljubljen, občutki ljubezni te ponesejo v nebesa, noro lepo, ampak kaj ko po zaljubljenosti padeš na realna tla. Po 30 letih sem kolegica na FB z njimi, pa noben od moških, v katerih sem bila zaljubljena ne bi bil moški zame. Še po ločitvi, tam okoli 40, sem se zaljubila, dobesedno sem letela od božanskih občutkov zaljubljenosti in ljubezni ter strasti. Potem pa po desetletju spet štrbunk … Ampak kaj bi zamerila sama sebi svojo naivnost, spontanost … boljše nisem znala izbirati moških.

Ja,iluzije ljubezni ko ima še voda sladek okus,pa svet je v lep in vse je mogoče ….vsak slej ko prej pride k pameti,kdaj rabis samo eno ali dve napačne da te zbrihtajo.

Ja, ker se ne konča vedno tragično, tudi če se konča, za tisto, ki ti  je bila muza, ti grejo ustnice še zdaj same v nasmešek vsakič, ko ti pride v misli in že samo ti sladki spomini odtehtajo nekaj pelina na koncu. Nikoli se nisem počutil tako živ in neustavljiv, in svet ni bil nikoli lepši kot takrat, gore lahko premikaš s tisto energijo, za moj okus je ljubiti in biti ljubljen vredno tveganja bolečine, strah pa sovražnik ljubezni.

Se vam zdi, da drži: Ko se zaljubiš, tisto osebo vidiš na način, kot jo vidi Bog. Torej v njeni najboljši verziji.

👍 bravo! Natančen opis, da ne more biti boljši. Občutek vsemogočnosti.
Ja, pa kaj, če se enkrat konča? Tudi veliko manj osrečujoče ljubezni se končajo. Morda res manj boli, pač pa ti tudi manj da.

Morje je najbolj atraktivno, ko se peni, besni in buta ob skale. Bonaco pa samo malo pogledaš, ker je dolgočasna.

Jp, + imam pet theory, da te intenzivna ljubezen v srednjih letih pomladi in polepša. Energetsko te itak napolni, ampak tudi hormonsko te napumpa in to se tudi fizično pozna, ženski kot da se zmehčajo poteze obraza, bolj mila, ženstvena in lepa rata, včasih so ljudje rekli, da ženska, ki ljubi in je ljubljena žari, po moje je to iz tega prišlo.

Tip dobi pa ful dozo testosterona od telesa za nagrado, ker ljubi na polno, preverjeno, in testosteron ni samo libido, je qi, življenjska energija, ambicioznost, dominantnost, tekmovalnost…

Tko da če ima kera težave z zdravjem, se ne celi več hitro kot nekoč, ali pa če sama sebi ne zdi več lepa v ogledalu, je razvila ostre poteze obraza, ljubezen dela čudeže.:)

Vsak vidi svet skozi svojo prizmo realnosti,neka nora ljubezen z ene strani je lahko samo kratka a sladka popestritev zivljenja.Zate nekdo pomemben zanjo ali zanj samo stevilka na poti,in potem obratno.Tezko da se oba istočasno najdeta pa da sta  enako odprta na ljubezen brez sranja iz preteklosti.Ko si mlad je to mogoče lažje,več kot imaš izkušenj ali uvida v količino potencialnih partnerjev,težje je vse skupaj. Lajf je postal instant.

Obstajajo pa ljudje so kot ti magnet,ti disijo in se jim ne mores upreti.Kot vesco privlaci ogenj.Ko so njene ustnice tople in mehke,ter njen okus nekaj bozanskega.Ko se spletes v klopcic in se svet / cas ustavi.Ko sta samo vidva.Ko jo vidis v mnozici tudi ce jo ni.Ko ti mislel na njo prikrade nasmesek na lice. Lepo je bilo.Se pticki takrat lepse pojejo in svet zgleda manj siv,kdaj celo v barvah.Ko verjameš v holivudks konce,ko objeta odjezdita v soncni zahod.Trenutki ki jih privoscim cisto vsakemu tu,da ima nekje nekoga ki ga ima rad ali pa ga je vsaj nekoc imel.Da je okusil okus raja,vsaj enkrat v zivljenju.

Ljubezen.

Bila res noro noro zaljubljena.

Nekako se nama ni izšlo. Aja saj res on je žecel pogovor, povabilo na ples, skupaj smo hodili na dopust. Res bila veliko skup. Res, res zaljubljena. Potem se je preselil zaradi službe in se je vse skup ohladilo. Našel si je drugo dekle, veza ni trajala dolgo. Meni je takrat vse padlo dol. Umaknila sem se. Se vedno pa želela vsaj srečanja. Se vedno je hodil v hribe, srečala sva se naključno. Mislila sem da bom umrla tolk mi je poskočilo srce. Bil je sam jaz v vezi z otrokom…

Letos poleti je po težki bolezni umrl. In jaz se vedno jokam za njim. Tega ne ve nihče. Vem da si nisva bila usojena ampak imel je nekaj, nekaj kar me je pritegnilo. Vse njegove fb objave poznam na pamet.

Vem to je samo utvara.

Imam moža otroke.. Pa vseeno mi srce ob njihovi sliki, besedi, pesni zakrvavi.

Je vedel kaj čutite do njega?

Spoznal pri 15ih zaljubljen do konca, počasi uplahnelo samo ohranila stike…Po 10ih letih se spet ujela, iela nepozabna druženja 10 let, potem končno pristala v vezi…10 let nepizabne veze, potem se ona psihično uniči, potem po dveh letiih še jaz…ne zdržim, odtavam v neznano in mislim, da najdem novo pot…ko se zavrm, da ni, se vrnem nazaj…ona ne ve…tista pa me je ubila…ta…prava, ne…ona pa…umiram od bolečine, samo izhod bo lončal trpljenje, a bo bomba, ki me bo uničila…

On če je vedel?

Na začetku veze ja.

Vse sva se izgubila. On mi je ostal v srcu.

Tudi zadnji meseci njegovega življenja je vedel samo ni me spustil blizu. Prijazno odgovori, pomenkovanja. To je bilo vse. Po potrjeni diagnozi poslal objem in zadevo zaključil.

Škoda

Se strinjam.

Meni se pogosto dogaja, da se v kakšno noro zaljubim, še preden pride do kakšnega kontakta. Pravkar sem v takšni situaciji, pa nisem nek najstnik, ampak sredi 30ih let. Še najbolj smešno je to, da sploh ničesar nisem iskal, potem pa sem enkrat na Fejsu zasledil neko punco, s katero imava nekaj skupnih prijateljev. Poslal sem ji prošnjo, ona je sicer sprejela, ampak je takrat delovala zasedena. Jaz potem vanjo nisem drezal in sem jo odmislil. Zdaj po 1 letu je začela bolj aktivno objavljati in videti je, da je zdaj samska. Cele dneve mi samo ona hodi po glavi in počasi se mi že meša od nje, pa še niti v kontaktu nisva bila. Mislil sem, da se bo sčasoma kaj zgodilo in bom nanjo pozabil, ampak ne morem. Vidim, da ji bom moral pisat in jo povabit na kakšno pijačko.

Škoda res, ne zgodi se ti velikrat v lajfu, da z nekom začutiš to posebno vez in energijo, ljudje, ki tega niso doživeli, niti ne vejo, o čem govoriš, mislijo, da gre samo za seksualno privlačnost.

Čeprav ga pa razumem kot moškega, nočeš, da te ona vidi šibkega, ranljivega, v manj kot svoji najboljši, najmočnejši verziji, ne ona, kakšna druga lahko, ne pa ta posebna, ona iz tebe potegne najboljše in za njo šparaš najboljšega sebe.

Nikogar, saj mi je mati še pred študijem energično povedala, da me ne priznava za sina. Žena mi je v postelji grozila, da me bo prijavila zaradi poskusa posilstva, če se je samo z roko dotaknem. Ko sem hčerko, še dojenčka objeto hotel prisloniti k licu, mi je žena zagrozila, da me bo prijavila kot pedofila. Potem je hči pripeljala psa, ki je postal moja skrb. Ko je žena spoznala, da je niti pes ne mara, ga je ukazala evtanazirat. Stoično prenašam bolečine, ki mi jih povzročajo nevednosti drugih.