Ste v zvezi zaradi strasti ali stabilnosti?
Se mi zdi prav zanimivo:
Dva sogovornika, enakomisleča, debatirata o nečem in se pač sprva ne razumeta, oz.ali prvi predstavi zadevo tako, da jo drugi razume drugače, a misli, da je povedal dovolj jasno, potem parafrazira zadevo in ga drugi razume, tako kot jo je hotel že v prvo predstavit.
Oba dojameta, da sta v debati pravzaprav enakomisleča.
Ali je normalno, da je v takšni debati, kdorkoli užaljen in žaljiv?
Ni neke logike v tem, saj konec koncev, se strinjata, zadeva vsebinsko pravzaprav ni konfliktna.
Torej, zakaj potem nekoga od teh dveh sogovorcev, v takšni debati, moti ta drug, enakomisleči in ima potrebo po žaljenju, kriticizmu?
A se morda spreneveda in laže?
Zakaj se sramuje, da je morda njegova resnica drugačna od sogovornikove?
Btw…odg na temo:
V vezi sem, zaradi obojega.
Na to sem pravzaprav zacel opozarjati jaz, ker so bila vprasanja in komentarji povsem izven konteksta. Odtod tudi nekoliko bolj previdno odgovarjanje, saj meni ni bilo mogoce zaznati povezave med tvojimi komentarji in vprasanji v kontekstu tistega, kar sem sam napisal in na kar naj bi se nanasalo tvoje pisanje. Zato sem kasneje tudi napisal, da mi vprasanje zveni butasto, saj izkrivlja kontekst.
Ze res, ce bi stvari ne bile vzete iz konteksta. V kontekstu, kjer se je vprasanje pojavilo pa je bilo treba precej domisljije, da cloveku sploh uspe povezati, na kaj se vprasanje nanasa.
Ce citiram moj zapis: “… nobena ženska ni prisiljena spolno (ali kako drugače) občevati z menoj. Nasprotno… želim občevati zgolj s tistimi, ki ob meni čutijo poželenje. In ne želim (spolno) občevati s tistimi, ki ob meni poželenja ne čutijo.”
In tvoje vprasanje: “Torej mora čutiti poželenje le do vas osebno, nobenih drugih lastnih poželenj, fantazij.. fetišev?”
Tako da… na vprasanje kot taksno je bilo, kot receno veckrat povsem korektno odgovorjeno: “Moja dolznost je postaviti meje, … ko torej ravnanja drugega z namenom potesiti to slo pricnejo predstavljati nevarnost/oviro/skodo/… zame, je cas za razhod.”, kar si pravzaprav v veliko bolj razvleceni razlicici kasneje ugotavljal tudi sam.
Sledilo je preoblikovanje vprasanja: “Ima lahko partner fantazije le o svojem partnerju (oz. partnerju ekvivalentne) spolne fantazije?”
Na kar sem odgovoril bolj ali manj enako, kot v prvo: “… pri cemer sama fantazija (zame) sploh ni odlocilna, temvec manifestacija le-te skozi odnos …”, spet natanko to, kar ugotavljas sam.
Roko na srce… Zacetek debate je povsem nesmiseln. Ostaja torej vprasanje, zakaj je bila toliksna potreba sprevreci moje odgovore v neke insinuirane skrajnosti?
Hja, podajava razlicna mnenja. Z uzaljenostjo je tako kot s “soljo na rano”. Ce ni rane in nas nekdo posuje s soljo, potem se otresemo in kot da se ni nic zgodilo. Ko pa sol pristane na rani, takrat pa… Jaz sem izpustil nekaj prikrih na njegov pristop k dialogu in povrsno, povrsinsko, ter selektivno branje, on si je privoscil nekaj “ad hominem” sodb na moj racun.
Tako kritika, kakor kritizerstvo (podajanje mnenj za dejstva) pomenita riziko, da se bo drugi uzalil. Veliko bolj kot torej sama uzaljenost drugega, ki je v taksnih debatah “pricakovan dejavnik”, se meni zdi pomembno, da clovek ostane dostojanstven in ohranja dostojanstvo drugega. Torej, da ne zaide v naslajanje nad bolecino drugega.
Kajti tudi to je pomembna stvar pri ljubezni: ljubezen je usmerjenost v zivljenje (oz. ustvarjalnost, eros), medtem ko je naslajanje nad bolecino drugega usmerjenost v smrt (izcrpavanje, tanatos). In takole cez palec bi rekel, da sva izmenjala tudi nekaj pikrih na racun pisanja drugega, a nobena izmed teh po mojem mnenju ni zasla v “dosipavanje soli na rano”.
Luštno vaju je brati, haha, samo občasno vaju malo zanese…..
Na to sem pravzaprav zacel opozarjati jaz, ker so bila vprasanja in komentarji povsem izven konteksta. Odtod tudi nekoliko bolj previdno odgovarjanje, saj meni ni bilo mogoce zaznati povezave med tvojimi komentarji in vprasanji v kontekstu tistega, kar sem sam napisal in na kar naj bi se nanasalo tvoje pisanje. Zato sem kasneje tudi napisal, da mi vprasanje zveni butasto, saj izkrivlja kontekst.
Ze res, ce bi stvari ne bile vzete iz konteksta. V kontekstu, kjer se je vprasanje pojavilo pa je bilo treba precej domisljije, da cloveku sploh uspe povezati, na kaj se vprasanje nanasa.
Ce citiram moj zapis: “… nobena ženska ni prisiljena spolno (ali kako drugače) občevati z menoj. Nasprotno… želim občevati zgolj s tistimi, ki ob meni čutijo poželenje. In ne želim (spolno) občevati s tistimi, ki ob meni poželenja ne čutijo.”
In tvoje vprasanje: “Torej mora čutiti poželenje le do vas osebno, nobenih drugih lastnih poželenj, fantazij.. fetišev?”
Tako da… na vprasanje kot taksno je bilo, kot receno veckrat povsem korektno odgovorjeno: “Moja dolznost je postaviti meje, … ko torej ravnanja drugega z namenom potesiti to slo pricnejo predstavljati nevarnost/oviro/skodo/… zame, je cas za razhod.”, kar si pravzaprav v veliko bolj razvleceni razlicici kasneje ugotavljal tudi sam.
Sledilo je preoblikovanje vprasanja: “Ima lahko partner fantazije le o svojem partnerju (oz. partnerju ekvivalentne) spolne fantazije?”
Na kar sem odgovoril bolj ali manj enako, kot v prvo: “… pri cemer sama fantazija (zame) sploh ni odlocilna, temvec manifestacija le-te skozi odnos …”, spet natanko to, kar ugotavljas sam.
Roko na srce… Zacetek debate je povsem nesmiseln. Ostaja torej vprasanje, zakaj je bila toliksna potreba sprevreci moje odgovore v neke insinuirane skrajnosti?
[/quote]
Zanimivo.. ob branju vašega citata – odebeljenega.. me vedno znova vleče postaviti točno isto vprašanje, kot sem ga že. Tudi citiranega z vaše strani in odebeljenega.
In grem ponvno brati.. skozi.. in spet bi postavil isto vprašanje.
Sicer je to znana anomalija, če ji hočemo tako reči.. Pisana beseda je zgoljl cca 6% sporočila.. večina je govorica telesa, mimika obraza in še ton govora.
Tudi ljudje, ki se dobro poznajo, v primeru pisane besede ZGOLJ UGIBAJO v kakšnem kontekstu, tonu je nekaj zapisano.
Glede na to, vsaj pravite tako, da ste v informacijskem fohu, bi lahko odgovorili čisto enostavno, bitno: z DA ali NE.
Alles Klar takoj potem sledi.
Zna biti potrpljenje.
Mea Culpa.. vsaj jaz ga nimam ravno veliko.. in če dodaš še kakšen ščepec obsesivne popolnosti, dobiš potem potrebo po izbruhu manjšega boga (za večjega si ne upaš misliti, da si – ipak si perfekcionist!!!).
Zna biti togota.
Ker te drugi ne dojamejo.. spet Mea Culpa.. včasih padem čisto noter, če me ljudje ne razumejo. Kar po Jungu niti ni čisto čudno:
[img] https://gnosticwarrior.com/wp-content/uploads/2016/09/GW-quote-Carl-Jung.jpg%5B/img%5D
Zna biti razočaranje.. tekmovalnost
Da nisi sam in edini, ki je do tega spoznanja prišel. Da te nekdo prehiti.. se matraš pol življenja, da prideš do neke življenjske ugotovitve.. in tam so pa že eni japonski turisti v japankah. Valjda popizdiš.
In zna biti razdraženost:
[img] https://i.pinimg.com/236x/25/45/58/2545582315b8382e62800664748a8870.jpg%5B/img%5D
Zna biti marsikaj.. ampak resnični odgovor je zgolj znotraj tistega, ki zmore odkrito odgvoriti.. torej ne javno nastopati (ker mu je več do ugleda, kulta osebnosti..).
Saj ni šlo za neskončni niz zaporednih vprašanj, ki bi zmogla zabasati spomin?
Razen, če ni iz drugih, nam nevidnih, “inputov” prihajalo do celega poka dodatnih poizvedovanj.
[/quote]
Ce se malo poigram z “bitno logiko”, je stevilo rekurzivnih operacij v procesu bisekcije (torej priblizevanja vsebine vprasanja vsebini komentarja, na katerega se je nanasalo) preseglo razpolozljive kapacitete.
Kot receno, sem se vedno mnenja, da vprasanje na noben nacin ni povezano z besedilom, ki sem ga napisal, temvec s ali predstavo v tvoji domisljiji, ki pa nikoli ni bila zapisana/pojasnjena in presega moje zmoznosti vzivljanja v miselni tok drugega.
Ce se malo poigram z “bitno logiko”, je stevilo rekurzivnih operacij v procesu bisekcije (torej priblizevanja vsebine vprasanja vsebini komentarja, na katerega se je nanasalo) preseglo razpolozljive kapacitete.
Kot receno, sem se vedno mnenja, da vprasanje na noben nacin ni povezano z besedilom, ki sem ga napisal, temvec s ali predstavo v tvoji domisljiji, ki pa nikoli ni bila zapisana/pojasnjena in presega moje zmoznosti vzivljanja v miselni tok drugega.
[/quote]
Želite torej povedati, da če je nekaj Off Topic, to povzroči “Stack overflow”?
Se pravi, če vprašam: “Ali je v Nemčiji že kaj Black Friday ponudbe?”
(Bo zdaj joj? Ker ni povezano ne s temo, ne zapisanimi besedami z vaše strani?)
Se ne bi naprimer dalo odgovoriti nekako takole: “Da, nas že (Amazon). Sicer nisem o Črnem petku nikjer pisal, niti ni v tej temi govora. Od kje vam želja po takšnem vprašanju?”
Buffer, kapacitete, stack.. vse lepo ohranjeno.
Želite torej povedati, da če je nekaj Off Topic, to povzroči “Stack overflow”?
Se pravi, če vprašam: “Ali je v Nemčiji že kaj Black Friday ponudbe?”
(Bo zdaj joj? Ker ni povezano ne s temo, ne zapisanimi besedami z vaše strani?)
Se ne bi naprimer dalo odgovoriti nekako takole: “Da, nas že (Amazon). Sicer nisem o Črnem petku nikjer pisal, niti ni v tej temi govora. Od kje vam želja po takšnem vprašanju?”
Buffer, kapacitete, stack.. vse lepo ohranjeno.
[/quote]
Saj natanko to je bilo tudi storjeno. Moj odgovor se pricne z: “Ne razumem obsedenosti s toliksno ekskluzivnostjo.” kar je nekaksen ekvivalent “Od kje vam želja po takšnem vprašanju?”, upostevaje, da je ekskluzivna disjunkcija bila ze poprej skozi pogovore neredko uporabljena (torej v kontekstu).
Nadaljujem s konceptom simbioze (dva, ki eden drugega oplajata) oz. parazitizma (dva, ki eden drugega izcrpavata) in se opredelim za prvo varianto, s cimer jasno nakazem, da nisem pristas omejevanja drugega.
In zakljucim strnjeno s tem, o cemer si kasneje napisal precej dolg traktat. Da je na meni, da postavim meje pri udejanjanju, ce je slednje v mojo skodo in smiselno torej ob uporabi prvega odstavka, ni na meni, da bi postavljal meje pri miselnih tokovih drugega.
Nato sem enako vsebino predstavil v nekaj variacijah in tudi poudaril, da je na vprasanje ze bilo povsem konkretno in korektno odgovorjeno. Nato pa je na podlagi tvojega vztrajanja pri tem, da ni, zacela “rekurzija”…
Saj natanko to je bilo tudi storjeno. Moj odgovor se pricne z: “Ne razumem obsedenosti s toliksno ekskluzivnostjo.” kar je nekaksen ekvivalent “Od kje vam želja po takšnem vprašanju?”, upostevaje, da je ekskluzivna disjunkcija bila ze poprej skozi pogovore neredko uporabljena (torej v kontekstu).
Nadaljujem s konceptom simbioze (dva, ki eden drugega oplajata) oz. parazitizma (dva, ki eden drugega izcrpavata) in se opredelim za prvo varianto, s cimer jasno nakazem, da nisem pristas omejevanja drugega.
In zakljucim strnjeno s tem, o cemer si kasneje napisal precej dolg traktat. Da je na meni, da postavim meje pri udejanjanju, ce je slednje v mojo skodo in smiselno torej ob uporabi prvega odstavka, ni na meni, da bi postavljal meje pri miselnih tokovih drugega.
Nato sem enako vsebino predstavil v nekaj variacijah in tudi poudaril, da je na vprasanje ze bilo povsem konkretno in korektno odgovorjeno. Nato pa je na podlagi tvojega vztrajanja pri tem, da ni, zacela “rekurzija”…
[/quote]
V takšnem zaporedju, bi sam še vedno odgovoril bitno: DA li NE.
Saj se sogovornika vendar vsebinsko strinjata in je zaštek nekje drugje.
Najprej jasen DA.. nato nadgardnja.
V takšnem zaporedju, bi sam še vedno odgovoril bitno: DA li NE.
Saj se sogovornika vendar vsebinsko strinjata in je zaštek nekje drugje.
Najprej jasen DA.. nato nadgardnja.
[/quote]
Ce v prvem odgovoru morda ni bilo povsem jasno, za drugega to nekako ni moc vec trditi, saj nansajoc se na ekskluzivo povsem dolocno pravi: “ni nujen predpogoj, je pa zazelena.” in nanasajoc se na lastne zelje, fantazije ravno tako povsem binarno: “… to je t.i. izlocitveni kriterij. Ce zenska ne bi imela lastnih zelja, sanj, se ne bi navdusevala iz sebe, se zanjo ne bi kaj prida zmenil. Sele ko je vse to prisotno, namrec moremo sploh ugotavljati kompatibilnost (zdruzljivost) le-teh z mojimi.“
O tem, kje se je zataknilo, lahko zgolj ugibam in domnevam, saj ko sem poskusil pridobiti pojasniilo, ni bilo volje po odgovoru.
Zato, ker v navalu strasti želim zgolj vrelec užitka. Želim si mokre muce, da rabim rokavčke potem ko stržem hlačke, ki mi preprečujejo dostop do nje… želim občutiti užitek, ko vlažne sramne ustnice zdrsijo po tiču, vse do korena. Želim občutiti utripajočo steno nožnice, ki daje tisti občutek tesnosti, o katerem se pletejo že skoraj mitske pripovedke.
Vsega tega ne doživim ob ženski, ki fantazira o strastnem seksu, temveč zgolj ženski, ki se v določenem momentu tudi sama prepusti strasti in obratno enako mene v tistem trenutku doživlja kot vir užitka, tako da ji premočene hlačke postajajo že zoprne in komaj čaka, da jih stržem z nje…
[/quote]
Dej spelj se že nekam,no!
Ce v prvem odgovoru morda ni bilo povsem jasno, za drugega to nekako ni moc vec trditi, saj nansajoc se na ekskluzivo povsem dolocno pravi: “ni nujen predpogoj, je pa zazelena.” in nanasajoc se na lastne zelje, fantazije ravno tako povsem binarno: “… to je t.i. izlocitveni kriterij. Ce zenska ne bi imela lastnih zelja, sanj, se ne bi navdusevala iz sebe, se zanjo ne bi kaj prida zmenil. Sele ko je vse to prisotno, namrec moremo sploh ugotavljati kompatibilnost (zdruzljivost) le-teh z mojimi.“
O tem, kje se je zataknilo, lahko zgolj ugibam in domnevam, saj ko sem poskusil pridobiti pojasniilo, ni bilo volje po odgovoru.
[/quote]
[img] https://pics.me.me/99-little-bugs-in-the-code-99-little-bugs-in-13995694.png%5B/img%5D
