ja tole je res taprava zadeva 🙂

edina stvar k je važna, je kaj mu v glavi dogaja.
Od tega je odvisn al je out al je in, in to
misel bi rad zabil v tvojo glavo tko k klin.

B.

ZDAJ PA DOST!!!!!

Vse ta obtoževanja in nestrpnosti – zakaj?
Zaradi ene izjave enega Zmagota, ki sem ima povrhu še za Plemenitega.
Lepo vas prosim!!!!!

Mimika, ne bom se spuščala v debato s tabo, ker bi se to zavleklo v noč…
Smiliš se mi, ker si polna sovraštva.
Samo to ti povem: jaz sem tukaj zaradi bradatih, in ne zaradi mudžahedinov. Ja, begunka sem, pribežala sem, da ne bi bila posiljena ali zaklana l.92. O tem nerada razmišljam, probam normalno živeti, in tudi Srbe ne sovražim. Eni so ljudje, drugi pa si tega imena ne zaslužijo.

P.S.Danes mi je pa ta debata čist pokvarila dan.
(Jeb…, sama sem si kriva, namesto da delam, jaz brskam po internetu!)
Lp

Ja, v bistvu sem od križkarjev več grdega slišala kot od rutkarjev, če smo že ravno pri tem.
Glejte, resnično mi je žal, da je tako, ampak to so pač moje izkušnje. Nikakor nočem poveličevat muslimane, zakaj. Zakaj bi sploh koga poveličevali??? Saj smo si vsi enaki, v vsaki državi najdeš skrajneže in v vsaki državi so prijetni in ljudeznivi ljudje. Jaz sem govorila o občutku na splošno, ki sem ga kot popoltnica dobila ob obiskih različnih držav. V to se pač ne morete vtikati, žal. In če sem se v Iranu počutila dobro in sem bila vesela, da na mestnem avtobusu sedim poleg ženske (ker imajo pač ločen del) ne pa tako kot pri nas, ko sem na busu v srednji šoli nemalokrat čutila roko pijanca na sebi. Groza. To se ti tam pač ne more zgoditi. Ženska je glede tega zelo zaščitena. Kaj je pa doma, so pa družinske zadeve. Tudi pri nas najdemo nore može. In tako tudi tam.

Kar se tiče pa osebnih stikov (midva s fantom in poročen iranski par, da ne bo katera pametna kaj stuhtala) je pa tako, da se o verskih zadevah zelo odprto pogovarjajo in znajo kritizirati svoj sistem in ga gledajo kar realno. Vsaj tisti, s katerimi sva se pogovarjala. Pri nas pa kristjani branijo vero kot bi jim kdo hotel vzeti. Ne, zakaj? Ampak resnično se ne da z njimi odprto govort o tem. Žal, so take moje izkušnje. Branijo tudi najbolj absurdno dejanje. Kot da so pa krščanski verski voditelji nezmostljivi in oh in sploh.

To je vse, kar me moti. Ljudje si ne upajo realno pogledat na vero. Taka kot je zdaj, so jo naredili v Vatikanu, kaj vam to res ni jasno. Take ni oznanjal Kristus, pa če rečete karkoli (preberite si kakšno knjigo). Na originalni sliki Zadnje večerje niso sami moški, pač pa je Marija Mgdalena poleg Kristusa. Ste kdaj opazile. Ona je ena od teh svetnikov. Kristus je hotel dati vlogo tudi ženskam, saj naj bi njo proglasil za svojo naslednjico. In Cerkev – ženske potisne v blato iz katerega so se šele sedaj rešile. Šele s izzidom knjige DaVinčijeva šifra so v Vatikanu naredili korak v smer večjega spoštovanja žensk. Torej mora biti nekaj na tem. (pa ne da je tale knjiga kakšno razodetje, v bistvu je pač bestseller, kriminalka, ampak odpira pa marsikatero vprašanje in nič ni narobe, če se ob tem malo zamislimo)

Kar se tiče pa ločevanja rute in križa. To sta verska simbola in jih ločujete tude ve, s tem ko delite ljudi na muslimane in krščane. Sploh pa, zakaj vas ruta tako moti??? Mene križ resnično nič, me pa moti, če se kot verski simbol lahko nosi križ, ruta pa ne. Zakaj nekaj ja, nekaj pa ne? (primer Francija) Pa tukaj gre resnično za malenkosti.

Jaz sama verujem, Verujem da je nekoč živel Kristus, da je naredil veliko dobrega, da je imel moč, da je imel vizije, da je marsikaj pametnega povedal, vera sama mi je všeč, nimam nič proti njej. zakaj bi imela. Ljubi svojega bližnjega. Normalno. Ne kradi. Se držim. In tako naprej. Ne maram pa tega, kar je Cerkev (institucija) naredila iz te vere. Tega pa res ne prenesem. Verujem lahko tudi brez stavbe, (cerkve ali mošeje), verujem lahko tudi brez voditeljev (duhovnika ali muftija). In ta vera je veliko več vredna kot vsaka posamezna. To je vera v dobro človeka, vera v lep dan, v čistost duha, v veselje do življenja, vera v poštenje. Saj v končni fazi so vsi bogovi eno in isto. Bog. Alah, Buda… To je ena in ista moč, ki recimo vlada vesolju. To je moč dobrega, moč ustvarjanja, moč lepote. Le verjeti je treba v to. In to je naša vera. Vsak posameznik jo mora najti v sebi in v svoji družini, ne v neki stavbi. Stavba se podre, križ se prevrne, ruta zgori, družina pa ostane, lepa misel ostane in naša ljubezen ostane. To je to kar šteje.

Upam, da sem bila vsaj približno razumljiva.

Lp

Aja

P.S. Za gospo ali gospodično, ki je predvidevala, da sem sama in zagrenjena in caplam po svetu le zato da iščem prepir in mržnjo. Po devetih letih sem se s fantom letos poročila, imam polno prijateljev, z ljudmi se dobro razumem in ne ocenjujem ljudi po zunanjosti. Rad potujem,, berem, spoznavam ljudi, se z njimi pogovarjam… Mogoče bi tudi ti kdaj poskusila. Škoditi ne more.

Mi je tale post kar nekam skočil, pa sem ga še enkart malo prestavila.

Ja, v bistvu sem od križkarjev več grdega slišala kot od rutkarjev, če smo že ravno pri tem.
Glejte, resnično mi je žal, da je tako, ampak to so pač moje izkušnje. Nikakor nočem poveličevat muslimane, zakaj. Zakaj bi sploh koga poveličevali??? Saj smo si vsi enaki, v vsaki državi najdeš skrajneže in v vsaki državi so prijetni in ljudeznivi ljudje. Jaz sem govorila o občutku na splošno, ki sem ga kot popoltnica dobila ob obiskih različnih držav. V to se pač ne morete vtikati, žal. In če sem se v Iranu počutila dobro in sem bila vesela, da na mestnem avtobusu sedim poleg ženske (ker imajo pač ločen del) ne pa tako kot pri nas, ko sem na busu v srednji šoli nemalokrat čutila roko pijanca na sebi. Groza. To se ti tam pač ne more zgoditi. Ženska je glede tega zelo zaščitena. Kaj je pa doma, so pa družinske zadeve. Tudi pri nas najdemo nore može. In tako tudi tam.

Kar se tiče pa osebnih stikov (midva s fantom in poročen iranski par, da ne bo katera pametna kaj stuhtala) je pa tako, da se o verskih zadevah zelo odprto pogovarjajo in znajo kritizirati svoj sistem in ga gledajo kar realno. Vsaj tisti, s katerimi sva se pogovarjala. Pri nas pa kristjani branijo vero kot bi jim kdo hotel vzeti. Ne, zakaj? Ampak resnično se ne da z njimi odprto govort o tem. Žal, so take moje izkušnje. Branijo tudi najbolj absurdno dejanje. Kot da so pa krščanski verski voditelji nezmostljivi in oh in sploh.

To je vse, kar me moti. Ljudje si ne upajo realno pogledat na vero. Taka kot je zdaj, so jo naredili v Vatikanu, kaj vam to res ni jasno. Take ni oznanjal Kristus, pa če rečete karkoli (preberite si kakšno knjigo). Na originalni sliki Zadnje večerje niso sami moški, pač pa je Marija Mgdalena poleg Kristusa. Ste kdaj opazile. Ona je ena od teh svetnikov. Kristus je hotel dati vlogo tudi ženskam, saj naj bi njo proglasil za svojo naslednjico. In Cerkev – ženske potisne v blato iz katerega so se šele sedaj rešile. Šele s izzidom knjige DaVinčijeva šifra so v Vatikanu naredili korak v smer večjega spoštovanja žensk. Torej mora biti nekaj na tem. (pa ne da je tale knjiga kakšno razodetje, v bistvu je pač bestseller, kriminalka, ampak odpira pa marsikatero vprašanje in nič ni narobe, če se ob tem malo zamislimo)

Kar se tiče pa ločevanja rute in križa. To sta verska simbola in jih ločujete tude ve, s tem ko delite ljudi na muslimane in krščane. Sploh pa, zakaj vas ruta tako moti??? Mene križ resnično nič, me pa moti, če se kot verski simbol lahko nosi križ, ruta pa ne. Zakaj nekaj ja, nekaj pa ne? (primer Francija) Pa tukaj gre resnično za malenkosti.

Jaz sama verujem, Verujem da je nekoč živel Kristus, da je naredil veliko dobrega, da je imel moč, da je imel vizije, da je marsikaj pametnega povedal, vera sama mi je všeč, nimam nič proti njej. zakaj bi imela. Ljubi svojega bližnjega. Normalno. Ne kradi. Se držim. In tako naprej. Ne maram pa tega, kar je Cerkev (institucija) naredila iz te vere. Tega pa res ne prenesem. Verujem lahko tudi brez stavbe, (cerkve ali mošeje), verujem lahko tudi brez voditeljev (duhovnika ali muftija). In ta vera je veliko več vredna kot vsaka posamezna. To je vera v dobro človeka, vera v lep dan, v čistost duha, v veselje do življenja, vera v poštenje. Saj v končni fazi so vsi bogovi eno in isto. Bog. Alah, Buda… To je ena in ista moč, ki recimo vlada vesolju. To je moč dobrega, moč ustvarjanja, moč lepote. Le verjeti je treba v to. In to je naša vera. Vsak posameznik jo mora najti v sebi in v svoji družini, ne v neki stavbi. Stavba se podre, križ se prevrne, ruta zgori, družina pa ostane, lepa misel ostane in naša ljubezen ostane. To je to kar šteje.

Upam, da sem bila vsaj približno razumljiva.

Lp

Aja

P.S. Za gospo ali gospodično, ki je predvidevala, da sem sama in zagrenjena in caplam po svetu le zato da iščem prepir in mržnjo. Po devetih letih sem se s fantom letos poročila, imam polno prijateljev, z ljudmi se dobro razumem in ne ocenjujem ljudi po zunanjosti. Rad potujem,, berem, spoznavam ljudi, se z njimi pogovarjam… Mogoče bi tudi ti kdaj poskusila. Škoditi ne more.

Kot starejsi clovek postanem kar zalostna ob branju nekaterih postov tukaj.

Vladka, ceprav pogresam vnuka, sem prav vesela, da zivi dalec.
Tvoji otroci, Melyna deklica in vnuk imajo to prednost, da se vsak dan srecujejo z drugacnostjo in jo tako tudi sprejemajo, ker vedo, da so oni sami tudi drugacni. Pa se primejo za roke in svet mladih je tudi njihov svet:)

Kar ostrmela sem ob zapisu Cukercka, ki je vceraj toplo svetovala mamici, ki bi rada govorila z otrokom srbsko, naj le vztraja…danes pa se boji, da bi njen otrok sedel zraven deklice z ruto na glavi. Saj to je bolno!

Sem Primorka in zelo zivo se spominjam, kaj so moji starsi dozivljali v fasisticni Italiji in otroci tudi. Pa smo vsi beli po barvi koze, vsi takrat iste vere in vendar smo bili zanicevani, enaceni s “scavi”,suznji, drugorazredni, ki nismo imeli pravice govoriti v materinem jeziku.
Hec pa sele nastane, ko so se Primorci izseljevali v Slovenijo in tudi tam so bili samo prisleki, drugacni, cudni, odjemalci kruha…. Vem, da so jih v Srbiji, Makedoniji sprejeli brez predsodkov in odprtih rok. Si ne zmisljujem; se leta 56 sem v Ljubljani slisala sosedo mojega moza, kako je govorila o sosedih ” krasevcih”. Nalasc sem napisala z malo zacetnico. In dve imenitni TV oddaji so tudi pricevevanaja tega.

V Trstu, ki je meni najblizje it. mesto, kjer zivijo tudi moji sorodniki, se se danes pocutim nekoliko nelagodno; ceprav govorim italijanscino lepse in bolje kot Trzacani v svojem dialektu. Enostavno vem, da smo Slovenci za njih nepotrebno zlo. V nobenem drugem it. mestu nimam tega obcutka.

Kaj nas ni zgodovina prav nicesar naucila? Imam veliko zaupanje v mlade, pa ocitno gojim se vedno iluzije, da bodo mladi kaj spremenili:(

Vnuku je dolgo bila Slovenija kraj, kjer se dogajajo same najlepse stvari. Pocasi je postajal ze bolj kriticen in pri svojih desetih letih mi je rekel:
V Sloveniji ste pa zelo nacionalisticni in nekaterih ljudi nimate radi.
To mi ni vsec!
Postala sem pozorna . Pri nas v druzini res ni mogel tega zaslediti.

Pa mi pove: Fantje nikoli nocejo v Delfi ( najboljsi frape v mestu), ker je lastnik musliman.
Pa mene imajo fantje radi, ker prihajam z zahoda. Stalno me silijo govoriti anglesko in klicejo me Majkl, ceprav sem Mihael.
Ce desteletni otrok to vidi in se mu ne zdi prav, pove veliko.

In ta otrok ima deda v Izraelu…, ve za terorizem, toda prav nikoli tega ne poveze s sosolci, prijatelji. Ponosen je na svoje slovenske in judovske korenine; ve kaksno zlo je nestrpnost in kaj pomeni gorje, ki ga dozivljajo tako Palestinci kot Izraelci . V svoji mladostni zagnanosti bi rad nasel resitev:))) Mogoce jo pa bo nasel ta mladi rod.

Za konec pa se danasnje novce na RAI. Ponoci so zaprli nekaj lastnikov potovalnih agencij po vsej Italiji- od juga do severa. Zakaj?
Ker so prodajali bozicne pocitnice v Braziliji – v paketu tudi usluge mladoletnih brazilskih deklic!!!

Kaksna hinavscina! Vrli Italijani, vzgojeni v dobrem krscanskem duhu si lahko privoscijo brazilsko deklico, saj je temnopolta. To ni deklica kot je njegova, ki jo ljubosumno sciti pred vsakim pogledom mladega fanta.

Ona iz Brazilije je drugacna! Lahko si jo privosci!
Tudi to je bozic – druzinski praznik.

Ne, ocitno nisem za ta svet! Lep pozdrav Babi

Z velikim veseljem sem prebrala tvoj post….

Draga Babi,
vedno z veseljem preberem vaše poste.

Očitno nas je več takih, ki nismo za na ta svet. Izstopim, prosim.

Lep dan.

Ja, Babi, že ves čas ugotavljam, da tisti, ki poznamo to drugačnost, ki smo drugačni tudi sami v okolju, kjer živimo, o vsem tem razmišljamo precej drugače. Sicer pa to velja nasplošno, da se “bojimo” stvari, ki jih ne poznamo. Še dobro se spomnim, kako me je bilo strah sprejeti delo na posebni šoli, kjer sem sicer delala le nekaj mesecev, a dobila sem še eno veliko življensko izkušnjo… na duševno prizadete otroke gledam popolnoma drugače… No, pa to je že druga tema… sicer ste pa tudi od džamije nekateri “zajadrali” precej daleč…
Pozdrav!

Vladka

Babi – poosebljena modrost, pa tale pesem od Murata,… in Barbarin post, pa tudi vsi drugi, ki kličejo k pameti in ljubezni –

Hvala za ta pozitivna razmišljanja v gozdu žalostnih posploševanj in kratkovidnosti.

Ja, draga moja Babi, tocno tako je! Tako sem sokirana, ko berem ves ta gnev tukaj, da sploh ne vem, ce naj kaj napisem ali ne. Vladka in ostale podobno mislece, hvala, ker se odzovete, ker jaz se ne morem vec.

Tako kot ti Babi, sem jaz sokirana, da lahko ena oseba rece vceraj: uci otroka svoj jezik, potem pa danes, da se boji, da bo njen otrok sedel zraven deklice z ruto! Za zjokat se.

Res je, Vladkini otroci, tvoj vnuk in moja hcerka imajo res sreco, da odrascajo v tako mednarodnem okolju, in res gor rastejo s sprejemanjem ljudi vseh ras, ver, kultur ipd. Nase zelje, da bi se nekoc vrnili v Slovenijo, so vedno bolj zatrte, ko berem, kako so nekateri ljudje v Sloveniji zaplankani. V taksnem okolju res ne zelim vzgajati svojega otroka. Na sreco je vsaj velika vecina prijateljv in znancev v Sloveniji res cisto nasprotje tega, kar berem tukaj na forumu. Hvala bogu, res. Upanje se obstaja, da bomo skupaj pripomogli k bolj strpni Sloveniji, ce ne pri sedanji generaciji, pa upajmo vsaj pri generaciji nasih otrok.

LP,
Meli

Draga Babi!

Ne bom se spuščala v to debato glede džamije ali karkoli je.

Z veseljem sem te brala, ker moja tašča isto je povedala kot ti. Drugače smo mi tudi z Primorske. Moja tašča mi je veliko govorila o vsem tem kaj si ti napisala.

Sem vesela zate!

SREČNO V LETU 2005!

lp, Doroteja

Ojla,
ob tej nestrpnosti, ki kar veje iz nekaterih postov, moram pristaviti še svoj lonček.

Pred mnogimi leti mi je en starejši gospod, urejen, ljubljanski meščan, v trgovini (ko je slišal moj štajerski naglas) prav nesramno zabrusil: kaj hodte sem, štajerci zarukani, da nam Ljubljančanom delo odžirate!

Nauk zgodbe: nismo nestrpni samo do Muslimanov, še med sabo se težko prenašamo.

Moje mnenje: Pusti živeti!!!! (po možnosti v miru) in ne podajaj pavšalnih obsodb in mnenj. Zaradi prej opisanega incidenta mi nikoli ne bo padlo na pamet, da bi Ljubljančane enačila s primerkom, ki me je nahrulil (pa sem govorila slovensko – kaj bi šele bilo, če bi govorila kakšen tuj jezik!)

Zato: ne dovolite, da vam sovraštvo in predsodki zameglijo pogled. Nekaterim pa tudi ne bi škodilo, če bi najprej pometli pred svojim pragom.

lep večer!

Pa pustite jim džamijo, ljudje božji. Mislim, da smo le Slovenci tako zadrti, da nimamo džamije.
Džamijo, mrtvašnico in bolnišnico, je rekel “Plemeniti”, ne pa center za izdelovanje bomb.
Ko slišimo, da so npr. v Avstraliji Slovenci zgradili slovenski center, da pojejo slovenske narodne pesmi, da imajo slovenske večere, da… smo ponosni, jim ploskamo, čestitamo. Če pri nas le slišimo nekaj ljudi, ki se pogovarjajo v tujem jeziku in da imata še dve od njih ruto na glavi … PANIKA – so neprilagodljivi, naj se vrnejo od koder so prišli, pazi – že snujejo zarote. Umirimo se no in sprejmimo še koga. Pestrost je zanimiva.

Kaj če bi nehale? Res, da ma vsak pravico do lastnega mnenje, ampak noben pa nima pravico žalit ljudi druge vere, rase…Zato raj nehite, ker nekatere ste šle predaleč.

lp

Kar zgrozila sem se, ko sem brala nekatere vaše vpise.

Na srečo sem se v življenju že naučila gledati tako, da mi posamezna drevesa ne onemogočijo zagledati gozda in verjamem, da v resnici niste tako nestrpni, kot ste se tu pokazali.

Hvala vsem, pozitivno mislečim in s predsodki neobremenjenim, ker se upirate poskusom izražanja nestrpnosti do kogarkoli.

Vsi smo ljudje in čisto nič več, pa tudi nič manj.

Ma ja no… Ne vem, kaj je enim… Se zdi, kot, da živijo le zato, da se lahko pritožujejo, da lahko obtožujejo… Težke besede so to – da so muslimani teroristi. Hm, med kristjani pa ni pedofilov, a ne?! Meni je to čisto mimo. Pa na žalost še v svoji bližini včasih vidim pravo popolavo strahu pred “drugačnimi”. Čeprav ne vem, v čem so tako drugačni… Vsi smo iz krvi in mesa, temnolasi, svetlolasi, rdečelasi, pegasti, temni, svetli,… Vera nas ne loči na dobre in slabe. Ne – tako je le srce.

Sama imam dve res dobri prijateljici, ki sta po teh merilih “drugačni”. Ker nista krščanske vere. Pa sta drugače povsem isti, kot smo vsi… In žalostno je, da imata še leta 2004 včasih težave – v svoji rojstni domovini… Ker pač ne pašeta v kolute, ki so jih zastavili nekateri. In čim malo padeš ven iz povprečja, si “drugačen”. Tista varianta – vsi drugačni, vsi enakopravni? Očitno pri nas to ne obstaja. Edino vsi drugačni – vsi ovce… :(((

Važno pa je, da so vsi slovenci po svetu sprejeti lepo in lahko negujejo svojo kulturo, svoj način življenja naprej, a ne… Ja, naša lastna rit je važna. Druge ne… In potem naj bo človek ponosen na to, da je Slovenec…

Res, žalostno je, kar se lahko danes bere – in to so besede staršev. Groza me je, v kaj bodo zrasli njihovi otroci… Žalostno. :(((

Zlo počas preberte barbarin* post. Zlo počas, pa globok dihejte zraven!

Nobena vera ni slaba, slabi so ljudje, ki vero -katerokoli!- zlorabljajo v povsem svoje namene. Tako je nastal katolicizem, španska inkvizicija, čarovniški procesi, križarske vojne, tako je nastalo četniško, ustaško gibanje, tako je nastala Al Kaida. Nič od tega nima ničesar skupnega z vero in z naukom. Koliko vas ve, kaj pomeni beseda islam???

In da vsi normalni moški v vojni podivjajo????? Potem poznam veliko nenormalnih moških.

Katoličanka sem, kar sama zase vem, pa nimam ničesar proti džamiji. Ne razumem tistih someščanov, ki se z gnusom obračajo stran, ko se pojavijo dimije ali feredža. In zakaj moj otrok ne bi sedel zraven pokrite glave? Samo zato, ker nosi okoli vratu zlat križec? A je zato kaj boljši, slabši, drugačen od deklice, ki v znamenje svoje vere nosi pokrito glavo? Ali dečka, ki ne je svinjine? Kaj je moj sin naredil za to, da nosi znamenje moje vere in tista deklica, da nosi znamenje vere svojih staršev? Koliko časa, dragi moji slovenjceljni, bomo še vzgajali otroke v odporu do vsega, kar ni “po moje”? In potem bi radi imeli boljši svet? Na takih temeljih? Na takšni nestrpnosti?! Naši rojaki v Canadi in Argentini so heroji, Bosanci pri nas so pa gnoj, ker prav tako, kot naši rojaki, ohranjajo svojo kulturo in vero? Kakšna dvoličnost!

Ali bo islamski center politična stavba ali ne, ne vem. Vem, da se vsako sveto knjigo da “nategnit” tako, da paše tistemu, ki jo hoče zlorabit. “Oko za oko, zob za zob” se da, iztrgano iz konteksta, razumet kot poziv k večnemu maščevanju in vojni, Jezusov “Ljubite se med seboj!” kot poziv k seksanju na počez, če že hočemo. Tudi citate iz Korana, iztrgane iz konteksta, se da razumet kot poziv k morijam, maščevanju…ampak brat moraš celoto. Ki je ne poznamo, vsaj jaz je ne. Trije stavki še niso poznavanje.

Bojimo se tega, česar ne poznamo. Namesto, da bi kdaj vsaj poskusili izvedeti kaj o tem “groznem islamu”, velika večina že vnaprej dvigne roke. ne, tega pa ne. Zakaj? Je kužno? Grize? Ja, seveda, je drugačno, ampak zato še ni slabo. In zagotovo so tudi na strani islama ljudje, ki so slabi, sprevrženi, fanatični, nacionalisti, brez vrednot, brez duše….ampak tudi med nami, katoliki, kristjani so, so bili in bodo. Torej?! Morda pa bi le pogledali čez plot, brez zavisti, brez strahu, da nam bodo kaj pokradli, pokvarili, vzeli in bi se majčkeno potrudili, da bi jih vsaj malenkost spoznali.

Zaradi mene naj si zgradijo svoj center, kolikor poznam njihovo arhitekturo, je krasna. Drugačna, nič “naša”, ampak lepa. Edino to bi bilo nekako lepo, če bi glede na ure, ob katerih kličejo k molitvam, objekt postavili bodisi v del (kateregakoli! lahko tudi mojega!) mesta, kjer žive večinoma muslimani ali pa majčkeno ven iz najstrožjega centra, da ne bi budili “spokojno počivajočih”. Edini pomislek, drugega nimam, In ko/če bo zgrajen, ga bom šla z veseljem pogledat do tam, do koder se bo njim zdelo primerno pustit “nevernike”. In tudi sina bom s sabo vzela.

Glej, jaz sem 18 let živela ob “naši” cerkvi. Pa kar velikokrat na dan zvonijo zvonovi. Na to se tako navadiš, da sploh več ne porajtaš, sploh ne slišiš. Tako bi se sčasoma navadil tudi na njihov klic k molitvi. Po mojem… Ne vem no… To res ne bi smel biti razlog za prepoved gradnje…

P.S.: Me zanima kako bi se slovenci po svetu počutili, če bi morali k molitvi v najete dvorane (tako kot morajo oni v Tivoli)? Nič prijetno, a ne? Ampak oni (Slovenci v svetu) imajo možnost imeti svoje centre. Mi pa to drugačeverujočim odrekamo… :(((

Tudi to je res. Nam so vozili “fabrški šleperji” s kakimi 40 tonami jekla vsako uro pri enem ušesu not in pri drugem ven, pa nas ni motilo. Smo se navadili. Verjetno bi se tudi na to. Ampak če se da izognit, se splača premislit, zihr pa to ni razlog za prepoved!

Mislim, da bi bilo najbolje, da Primoz zbrise to temo !!!!!

Enako.

Preberi si začetna poglavja obče sociologije, da simalo razširiš obzorje!

Pametna ideja.

Je pač tako, da ne moremo biti vsi vsem všeč.Ne vem zakaj ampak od nekdaj je tako, da ljudi ločimo po rasi, barvi, sloju, bogastvu, lepoti …. neka merila moramo imeti. Nihče ni z vsemi dober, nihče nima vsakega rad.Torej si že kot majhni izberemo “svoje ljudi”.
Tako je tudi prav.
Jaz osebno “ločim” ljudi na dobre in slabe, na zanesljive in nezanesljive, dostojanstvene, kulturne, srčne …. in še bi lahko naštevala.
To pomeni, da si ustvarimo nek krog svojih ljudi!
Če imaste takšne lastnosti vas sprejmem, drugače pa ne.
Jaz osebno človeka sodim torej bolj po dejanjih kot po barvi kože ali verovanju!!!