Poroka je pač ceremonija z obredi, tistimi ok in tistimi zoprnimi…kaj obleči ni problema, kaj podariti tudi ne. V povprečju je kar lušno.

Ne maram hodit po porokah, igre so mi pa tudi mimo…

Intelektualne moči pa nimaš v sebi, da bi razumela napisano, kajne?
Čeprav rahlo sumim, da sta z zastarelo eno in isto. Obe se podobno enako ne znata izražati in ne vesta, kaj pomenijo določeni pojmi, ki jih uporabljata malo po svoje.
In morda še ena informacija. Poroke niso nujno sopomenke za “kmetavzarsko, nazadnjaško”.

Sicer sva povabljena samo na poroke sorodnikov in se jih rada udeleživa. Človek se primerno obleče, zato pač ni treba ne vem kakšnih novih oblek in v tem smislu ni stroškov. Darilo po dava želji mladoporočencev. Rada vidim vesele sorodnike in mi je res v radost, da se ne vidimo samo na pogrebih…

Bila sem na številnih porokah, sedaj pa me ne vleče več na poroke se mi ne da več, dam pa vedno darilo (denar) tudi če ne grem!
Ja obleka je bila vedno mal problem bolj v smislu kaj dat gor, da se bom dobro počutila!
Kar pa se tiče poroke ja ali ne, meni je sicer poroka torej ohcet rajanje in vse kar zdraven paše mal mimo, to je bilo aktualno včasih, ko so bili ljudje lačni pa so se takrat do dobrega najedli, sicer kakor kje, danes pa to ni vsaj upam da ne, več aktualno. Meni je bolj všeč, da se tamlade spremlje pri obredu, potem pa kosilo v najožjem krogu družine. Sicer pa kakor komu želja najini otroci: eden ohcet, eden ne, mi je res čisto vseeno. Tudi midva z možem si oba nisva želela ohceti, čeprav so vse stroške poravnali moji starši, mi je že takrat pred 35 leti zdelo to brez veze, ja ja imela pa sva oba dobo fantovščino in deklišćino seveda ločeno, ne kot danes, ko imajo običajno kar skupaj.

Tudi nisem navdušena nad porokami sem pa letnik 80’+ tako da možno da zaot ker je večina naših stašev ločenih in ne damo kaj dosti na poroke. Midva sva se z mojim že dogovorila da ne bova imela porok niti se ne bova poročila ker nič ni za večno.

Ko sem bila pa najstnica sem bila pa na poroki svoje sestrične ki se je poročila ko je bila stara 20 let. Poroka je bila dokaj čudna, polno pijanih ljudi, goveja muzika, skratka meni osebno katastrofa. No danes je ta moja sestrična stara 35 let ima 2 najstniški hčeri ki imata hude probleme v šoli, ona se je 2 leti nazaj ločila, mož ji je pognal večji del premoženja…Super so poroke ja! lol

A če se pa ne bi poročila pa dekleti ne bi imeli težav v šoli in partner ne bi zapravil polovico premoženja?

Itak gre vsak 3. zakon narazen, Mene sam na take vabijo.

Itak me vabijo samo dobri prijatelji; vedno sem vesel, ker to pomeni dobro zabavo, dobro družbo, spet videti stare prijatelje.

Stane niti ne toliko… nekaj za darilo, vendar v naši družbi zadnje čase zavračajo kakršnakoli darila – in to je to.
Z oblekami in frizurami moški večinoma nimamo problemov – službena roba reši vsako oblačilno zadrego, frizuro pa brivski strojček.

Smo v prednosti, a ne?

Ne vem iz katerega mesta si, da ste vsi 1980 + enaki. Poročila sem se lani, letnik 1986. Lani so se poročile še tri moje prijateljice – vse iz mesta. Letos sem pa že povabljena na dve poroki – Maribor. Mislim, da je tvoja pamet vredna veliko manj kot kmečka.

Ja, sem vesela. Me pa na srečo povabijo samo taki, ki jih imam rada in sem njihovega vabila iskreno vesela.

Midva oba rada sprejmeva vabilo na poroko.
Oblek je v garderobi že sedaj toliko, da bo počila, tako da se vedno lahko najde kakšno zanimivo kombinacijo (oz. tudi nakup kakšnega dodatka ni drag), frizuro ima pa človek tudi redno urejeno. Sva mlada, sproščena in urbana človeka in v tem stilu urediva tudi za poroke. Dogodku primerno, a vseeno nikoli ne komplicirava.
Pri vrednosti darila, se odločiva glede na to, koliko nama kdo pomeni, podariva pa ali gotovino ali pa naložbeno zlato. Odvisno predvsem od mladoporočencev.

Pa še moj odgovor tisti, ki pravi, da je poroka zastarela. Tudi sam sem mislil tako in nisem vedel, zakaj bi se človek poročil. Toda, ko sem srečal tisto, ta pravo, sem svoje mišljenje spremenil. Rad imam svojo zaročenko in želim ji dati občutek varnosti in pripadnosti. Pa ne v ekonomskem smislu. Danes ste se ženske tako ali tako povsem sposobne preživeti same, temveč v čustvenem pomenu.
Jeseni se bova tudi midva poročila (pa nisva nobena kmetavzarja, pač pa urbana izobraženca). Na poroko bova povabila vse prijatelje, s katerimi se rada druživa in se v njihovi družbi dobro počutiva in sorodnike. Ne vem, zakaj so ravno stici in tete tolikokrat na tapeti kot neke grozne osebe, ki jih družina žal ima in naj bi jih morali vabiti na svoje poroke. Naju so strici in tete spremljali skozi najino odraščanje. Nikoli se ni nihče vmešaval in nama solil pameti. Tisti mlajši pa so ob kakšnih najinih norih (predvsem najstniških) idejah starše večkrat opomnili, naj se spomnijo na svojo mladost. Kadarkoli sva jih potrebovala, sva jih lahko poklicala in so nama po svojih močeh pomagali. Veselili so se z nama ob najinih uspehih in življenjskih prelomnicah in ne vem, zakaj bi jih sedaj izključila ali pa vzdihovala ob tem, da jih morava povabiti. Vesela sva, da jih sploh imava in da jih lahko.

@;)

Kakšen lep in na mestu odgovor! Sem prav vesela, da si se oglasil!

No, da še jaz povem, tudi midva sva vedno vesela vabila na poroko. Prav tako nimava nobenih izkušenj z groznim sorodstvom z nobene poroke in prav tako se v najinem krogu poročajo veseli, izobraženi in svobodomisleni ljudje – pa tudi, če kdo izhaja iz kmečke družine je lahko tak!. 🙂

LP,
Lenka

NEEEEEEEEEEEEE. Muka. Jaz sem imela poroko. Sedaj imam pa tri froce, 25 kg več, pijanca, dolgove, tablete za živce.

Ampak, dokler boš na takšnem nivoju, kot ga odraža tvoj post, se ne bo nič spremenilo. Zamisli se malo!!!

@Fashionista.si .. Hvala! Jaz tudi. Sva očitno na isti valovni dolžini.