Ne. Sem jo pa enkrat ugriznila. Imela je obdobje, pri cca 2,5 letih, ko je grizla. Kljub vsem pogovorom, razlaganju, prigovarjanju ni nehala. Ko je bila jezna, je ugriznila. Neštetokrat sem ji razložila, nič ni narobe s tem, da smo jezni, razumem, da ji ni všeč, ko česa ne sme, naj mi z besedami pove “mami, jezna sem!”, grist pa ne dovolim. Vse razumela, kimala, ni da ni. No, ko me je enkrat spet ugriznila, sem jo nazaj. Ne preveč, ampak dovolj, da je bolelo. Od takrat zna povedat, da je jezna in hoče mir. Grizla nikoli več po tistem.

Evo. Poglej ka mi je naredlaa! Sn reko neee mami. Tačno ču iči na socialnu. Ej dobr da sm dal roke pred sebe ce ne bi kel na obrazu to. Na sliki se bolj tako vidi.

No, starši na starševskem čveku: ste že kdaj? Ali pa izvedli kakšno drugo hujšo obliko discipline na svojem otroku/cih? Tako iz besa?

Kakšen je vaš pogled na telesno kaznovanje? Šiba novo mašo poje, ali pač?

Dajmo malo razpredat o tem.

Nikoli nisem udaril otroka “iz besa”, vsi trije so skupaj od mene dobili tri “vzgojne” udarce po zadnjici. Starejša nikoli, srednja dvakrat in mali enkrat. To niso bila dejanja nemoči ali kaj podobnega, ampak enostavno postavljanje meje, ko besede niso zalegle. Ne mislim, da je otroke potrebno fizično kaznovati.

Mene je mama kaznovala že s tem, ko sem si moral iti sam po šibo… Vzgoja 80tih .

Odgovor na objavo uporabnika
Kokoši , 17.07.2022 ob 14:59

BOŽO zdaj pa objavi še sliko Dokolenkota.

Enako kot Boris. Enkrat čez rit, potem ko sem bil že čisto umirjen. Kar hudi mi je bilo, a dal sem mulcu besedo in držal sem jo.