V firmi so namontirali tisto zadevo, na katero se ob prihodu in odhodu štempljaš.
Takrat si je delodajalec namislil, da se moramo delavci, ob prihodu, ŠTEMPLJATI najkasneje ob 05.50, če to narediš minuto ali sekundo kasneje npr. 05.51, ti on ODBIJE STRAN CELO URO, čeprav si začel delati ob 06 (delovni čas od 06 do 14).

Vprašanje pa je: ali je to v skladu z zakonodajo, da ti odbije celo uro, čeprav si začel delati ob 06, kar je vidno tudi na kameri?

To absolutno ne more biti legalno. Gre za krajo opravljenih delovnih ur.

https://www.sindikat-sdts.si/ali-ves/delovni-cas/474-kaj-je-delovni-cas-in-njegova-evidenca

Tukaj je pri drugem vprašanju razdelan prav vaš primer. Se je pa seveda potrebno “postaviti” zase. Delodajalci pač izkoriščajo dejstvo, da “narod je glup”.

Prilepilo si, pa ne veš kaj, nisi prebralo in ne veš, da nič ne piše o tem. No, pri nas je enako, pa ne gre za prozvodnjo, le da se to ne upošteva ob obračunu. Nekako je logično, če neko delo začne ob določeni uri, pač ne moreš zamujat in je prav , da se odbije cela ura.

Prilepilo si, pa ne veš kaj, nisi prebralo in ne veš, da nič ne piše o tem. No, pri nas je enako, pa ne gre za prozvodnjo, le da se to ne upošteva ob obračunu. Nekako je logično, če neko delo začne ob določeni uri, pač ne moreš zamujat in je prav , da se odbije cela ura.
[/quote]
Ne ni prav. Prav je da se vsedeš do začetka naslednje ure. Če je ne plačajo, je vseeno, če je ne oddelaš.

Absolutno to be štima in je delodajalec v prekršku.
Če je delovni čas od 6 do 14 ti nimajo kaj odbija ure, če prideš 9 min prej v službo. V bistvu, če prideš 5:51 bi moral imeti še 9 min plusa.

In se strinjam wd40, če ti jo že odbijejo greš na kufe.

Ne ni prav. Prav je da se vsedeš do začetka naslednje ure. Če je ne plačajo, je vseeno, če je ne oddelaš.
[/quote]Glej, ne bom trdil, to kar je srota prlepilo, pa ne piše za ta primer. Pri nas vem, da je bilo rečeno, da se odšteje ceta ura, pa tega tajnica ob obračunu ne počne. Obračuna pa vse minute po tretji in se tega kar nabere, medtem ko zjutraj ne, ker tako nihče ne začne delat niti ob času, ki je uradno določen, gibljiv, med 7 in 7:15, se še kofe pije nekje do pol.

KJe to piše spet? To kar je srota prilepilopiše,v primeru da se delavec pripravlja na delo, tore preoblači in to ima avtor azgotovljeno, torej 5:50, teh deset minut se mu šteje, začne delat paob šestih. Če pa ti prideš v pisarno ob pol sedmih klepetat in kofe pit in se ti delovnik začne ob sedmih, ti pač ne bo nihče štel tistega prihoda, ampak azčetek delovnega časa. Bo šlo? Ali ne? Bo treba risat, tudi če imaš bližnjico, ki jo je dal mentalna srota?

Ti še tega kar je avtor teme napisal nisi zastoplo, kaj boš šele kaj drugega.

V linku, ki sem ga prilepil, je obrazložena definicija delovnega časa, kot čas, ko si na voljo delodajalcu. Torej od trenutka “štemplanja” do naslednjega “štemplanja”. in tega časa naj bi bilo 8 ur na dan, 40 na mesec.
In ja, je nerodno, sploh pri večizmenskem delu, kjer naj bi bilo delo neprekinjeno, in nam je vsem jasno, da če en delavec “štempla” ob 14:00 odhod, njegov kolega pa v istem trenutku prihod, bo delovni proces nujno prekinjen. Toda to ni stvar delavcev, pač pa delodajalca. Naj pač drugače organizira delovni proces.
Seveda velja tudi drugo – določena točnost je zahtevana tudi od delavcev. Če nekdo zamudi določen/predpisan čas prihoda. ima to pač lahko določene posledice za vso proizvodno linijo. In je določen “disciplinski ukrep” zagotovo na mestu. Dvomim, pa, da je to lahko poseg v dokumentiran delovni čas.

Glej, ne bom trdil, to kar je srota prlepilo, pa ne piše za ta primer. Pri nas vem, da je bilo rečeno, da se odšteje ceta ura, pa tega tajnica ob obračunu ne počne. Obračuna pa vse minute po tretji in se tega kar nabere, medtem ko zjutraj ne, ker tako nihče ne začne delat niti ob času, ki je uradno določen, gibljiv, med 7 in 7:15, se še kofe pije nekje do pol.
[/quote]
:-DD Mal zafrkavam. Mene nihče ne vidi, ko prvi pridem, vsak me pa vidi, če prej grem:-J

Glej, ne bom trdil, to kar je srota prlepilo, pa ne piše za ta primer. Pri nas vem, da je bilo rečeno, da se odšteje ceta ura, pa tega tajnica ob obračunu ne počne. Obračuna pa vse minute po tretji in se tega kar nabere, medtem ko zjutraj ne, ker tako nihče ne začne delat niti ob času, ki je uradno določen, gibljiv, med 7 in 7:15, se še kofe pije nekje do pol.
[/quote]

A ti se štempljaš nekje, ko prideš na MON kokodakat? Ti nadure tukaj dobro plačajo?

Pri nas je bili neko nenapisano pravilo, da NAJ BI BIL 10 min prej na šihtu, ampak v kolikor si štempljal pred 6h je bilo OK.

Ne pijem kave, da bi bila prej na firmi, zjutraj se mi ne da klepetat, preoblečem se pa tudi v manj kot minuti tako da ne vidim smisla, da tam sedim 10 min prej. Pa tudi majster mi je vsak dan posebaj razporejal delo tako, da tudi nisem vedela kam iti, da bi prevzela delo, dokler ni tega povedal majster ob 6.05.

Ko so me pa prerazporedili na drugo lokacijo, 1 uro stran vožnje sem pa res štemplajala vsak dan 5.59 sem imela preračunano na minuto.

Imam sodelavca, ki v službo pride 45 minut prej in potem pije kavo cel čas. Začne delat pa ob 6h.

A ti se štempljaš nekje, ko prideš na MON kokodakat? Ti nadure tukaj dobro plačajo?
[/quote]
Te so najbolje plačane in sicer s tem, ko multinična zblojena vidno tako hudo trpite, ko jih kasirate po tupih orehovih lupinah.

Pa kaj si ti nor ej. Prideš na šiht. Stopiš skozi prostore in se preoblečeš. Da se spokaš do mesta, ki ti je pač in skapiraš kaj se ti gbo dogajalo to vse v 10 min. Spelji se ti nekam. Na delovnem mestu si kompleten ob 5.50.

A to so te fore, ko ti zjutraj če zamudiš minuto odštejejo celo uro, popoldne pa moraš biti dodatno uro v službi, da se ti šteje ura.
Mislim, da to ni najbolj legalno.

Kar tako ure že ne bi programiral, to je verjetno dolgoletna posledica tega, da eni afne guncate in izigravate sistem. Red mora bit, če ne se vse sesuje.

Trgovina

Smo vsi morali priti 10 min prej in se stemplat. Recimo da je kdorkoli imel sluzbo do 14h in je podaljsal zaradi guzve, prevzema robe itd, smo se stemplali, ko smo dejansko koncali in pri odhodu. Vendar je sefinja vse minute pred nastopom dela in vse nadure zbrisala u nulo. Torej, ce je bil dejanski prihod ob 6.50 in odhod ob 14.40 je ona v racunalniku popravila na 7.00 in 14.00.
V kolikor se je kdo pritozil, so se mu zgodile naslednje stvari:
-ni imel odobren dopust
-dobil je deljen delovni cas
-dodatno nedeljsko delo
-dodatno delo poleg svojega, domov ne smes dokler vse ne opravis

Tako da smo bili kar lepo tiho za vse tiste minute, ki so se pretvorile v ure, dneve, tedne in mesece neplacanega dela. Seveda dokler vsak zase ni nasel boljse sluzbe.
Sem pa slisala, da imajo novo sefico in da so raznere mnogo mnogo boljse.

Prilepilo si, pa ne veš kaj, nisi prebralo in ne veš, da nič ne piše o tem. No, pri nas je enako, pa ne gre za prozvodnjo, le da se to ne upošteva ob obračunu. Nekako je logično, če neko delo začne ob določeni uri, pač ne moreš zamujat in je prav , da se odbije cela ura.
[/quote]

Točno s prilepljenega linka (ker očitno ti ne znaš brati)

Vprašanje: Ali se čas, ko delavec pride na delo pred začetkom delovnega časa in ostaja na delu tudi po zaključku delovnega časa šteje v efektivni delovni čas ?

Primer: Po internih navodilih delodajalca so delavci dolžni nastopiti na delo 15 min oziroma 30 min pred začetkom določenega delovnega časa. Vsi zaposleni se tudi registrirajo preko registratorja delovnega časa. Ta čas porabijo, da se preoblečejo v uniformo in se ustrezno pripravijo na začetek dela. Delavci lahko delovna mesta, razen blagajnikov in nadzornikov, če ni posebnih težav, zapustijo ob koncu izmene. Blagajniki in nadzorniki morajo počakati, da sistem zaključi obračunski dan in šele po tem lahko zaključijo svojo blagajno. To pomeni, da preštejejo prejeti denar ter izpolnijo vso zahtevano dokumentacijo in natisnejo povzetek prejemkov v blagajno. Ta opravila praviloma trajajo od 10 do 15 minut, če ni posebnih problemov, če pa se znesek prejetega denarja ne ujema z izpisanim stanjem je potrebno za zaključek blagajne bistveno več časa.

Odgovor: Organizacija dela in s tem povezano urejanje delovnega časa je v domeni delodajalca, ki pa mora pri tem upoštevali omejitve kot jih določajo mednarodni predpisi in Zakon o delovnih razmerjih-1 (dalje ZDR-1). Kaj je delovni čas? Odgovor na to vprašanje poda 142. člen ZDR-1, ki določa, da je delovni čas je efektivni delovni čas in čas odmora po 154. členu tega zakona ter čas upravičenih odsotnosti z dela v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom. Podobno, morda malo jasneje delovni čas opredeljuje tudi Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa, ki delovni čas opredeljuje kot vsak čas, v katerem delavec dela, je na razpolago delodajalcu in opravlja svoje naloge ali dolžnosti v skladu z nacionalno zakonodajo in/ali prakso.

V praksi se najpogosteje pojavlja nerazumevanje 2. odstavka 142. člena ZDR-1, ki pravi, da je efektivni delovni čas je vsak čas, v katerem delavec dela, kar pomeni, da je na razpolago delodajalcu in izpolnjuje svoje delovne obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi. Izpolnjevati delovne obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi pomeni opravljati naloge za katere je sklenjena pogodba o zaposlitvi in izpolnjevati vsa ostala navodila delodajalca.

Upoštevaje definicijo delovnega časa je potrebno zaključiti, da se mora v delovni čas zaposlenih vštevati tudi odrejeni (zahtevani) predčasni prihod na delo (od 15 do 30 minut) in odrejeno delo po zaključku delovnega časa zaradi potreb delovnega procesa – zaključka obračunskega dne.

Čas v katerem delavec dela in je na razpolago delodajalcu v nobenem primeru ne sme biti daljši od 40 ur na teden (143. člen ZDR-1). Iz vprašanja ni povsem jasno, kakšen je povprečni delovni čas delavcev pri delodajalcu, vendar gre domnevati, da delavci opravijo v povprečju 40 ur dela po pogodbi o zaposlitvi, preostali čas- čas priprave in zaključka dela (15 do 30 minut za pripravo na delo – predčasni prihod in čas zaključka obračunskega dne) pa se ne všteva v delovni čas. Če je temu tako delodajalec nima pravilno organiziranega delovnega časa, saj v primeru, da delavci prihajajo 30 minut pred začetkom dela in ostanejo 10 minut po zaključku dela, opravijo v tednu dni približno 3 ure in 30 minut več dela (to velja za 5 dnevi delovni teden, za 6 dnevi delovni teden je številka večja), kot ga dopušča zakon. Na letnem nivoju pa to pomeni, da opravijo, v primeru 5 dnevnega delovnega tedna, cca 185 neplačanih ur več kot je njihova obveza, ki izhaja iz pogodbe o zaposlitvi in zakona.

Delavec ima v vsakem primeru zakonsko možnost da sam od delodajalca zahteva odpravo kršitve delovnega časa in če ta kršitve ne odpravi, da nadaljuje z sodnim postopkom, kot to določa 200. člen ZDR-1. Pri sindikalno organiziranih delavcih takšno izpostavljanje posameznika ni potrebno, saj ima sindikat na voljo, da delodajalca opozori na nepravilnosti in zahteva njihovo odpravo. V primeru, da delodajalec opozoril ne upošteva lahko sindikat (v primeru, da delovni čas ureja tudi KP) skladno z 6. členom Zakona o delovnih in socialnem sodišču, sproži kolektivni spor zaradi neskladja odrejenega delovnega časa (navodila delodajalca o predčasnem prihodu na delo) z kolektivno pogodbo! Seveda lahko sindikat o kršitvah seznani tudi Inšpektorat za delo, ker ZDR-1 kot prekrške obravnava in določa denarno globo za:

– organizacija delovnega časa , ki ne upošteva zakonskih omejitev (40 ur na teden, 134. člen ZDR-1) – osma alineja 217.a člena ,

– uvedba oziroma odredba dela preko polnega delovnega časa v nasprotju z 144. členom ZDR-1 -deveta alineja 217.a. člen