ŠTND
Sobota, 23.02.2002 Ljubljana-Nova Gorica
Zjutraj sem za v službo pobral s sabo še sinčka, tako, za zabavo, ker delam v sobotah samo do 12 ure in ker sva se po službi odpravila v Ljubljano.
Po nekaj družinsko nakupovalnih opravkih, si človek zaželi kako kavo in pogovora s prijatelji, zato obrnem par telefonov, da vidim, kaka je situacija.
Adam kriči v slušalko, ejla prjatu, sem na Kaninu, sem menjal elektroniko na avtu, pa smo šli sprobat. Ok, stari, pa drugič…
Zajček mi obupano jamra v telefon, da ima nevemžekak super model bicikla in da ji je nevemžekak del utrgalo in da ga gre iskat v Italijo.
Ok, Zajči, another time later !
Pandica – popolnoma v stilu mobitel podjetnikov, sicer preživlja dan z družino v Cerknem, ampak jo ravno zmotim med spustom v dolino.
(saj veste, to so une variante, najnovejša smučarska obleka kake fensi znamke, ray-ban očala, kurbing smuči, pa mobitel za pasom….)
V glavnem, Špelca – kot rudarjem: Srečno !
Mambica vikende tudi preživlja izven Ljubljane, dobil sem jo nekje v Lipici, seveda pri konjih. Je rekla, da bodo kmalu free, le še dva, tri podkuje….
No, že četrtič nasvidenje.
Lepa reč.
Ljubljana za vikend.
Priložnost za napad katerihkoli oboroženih sil, ker je prazna.
Ampak po poti domov razmišljam, bemti, saj so vsi prijatelji nekako zgužvani proti Italiji, kaj pa če bi?,…..hm…….SEVEDA.
Halo, še enkrat, 1,2,3,4,5, alora zmenjeno, se dobimo vsi v Novi Gorici in presenetimo Lisičko.
Vsi radostni se dobimo pred Perlo in z vznemirjenjem obrnemo telefon.
Samo nekaj zaprasketa, kot da bi hotelo pozvonit, nato pa, tu tu tu tu ,
Številka trenutno ni dosegljiva.
Ok, verjetno je ravno kaj drugega, provamo še enkrat čez par minut.
Številka trenutno ni dosegljiva.
Ok, punca je kje na davkariji, predavanju, maši, in ga ima izklopljenega.
Gremo na en drink, pogledamo umetniški ples od Irine in Nataše, pa zopet.
Številka trenutno ni dosegljiva.
In tako v nedogled.
Ker smo pa tu seveda znani le po e-naslovih in ne pravih, si reveži nismo imeli kaj pomagat. Tudi naslove od te številke nam na Si-mobilu niso dali, tako da smo morali z dolgim nosom vsak k sebi.
No, lepa reč.
Lisička, sebi pripiši.
Edino, kar me muči, je vprašanje, kaj je res bilo.
Ker vemo, da si pridno, marljivo dekle, je vprašanje res odprto.
Nikoli nikjer ne pozabiš mobitela, vedno ga imaš prižganega, nikoli se ti baterija ne izprazni, nikoli ga ne ugašaš, itd….
Zna bit, da je samo eno.
Kakor sem uspel do sedaj izvedet, ga Lisička vedno ugasne med, hmmm,…
No in če je bilo to, potem ti seveda prijatelji iskreno oprostimo in privoščimo. Zadeva je morala tudi trajat, ker smo te klicali in klicali. Da nisi prebrala kako knjigo o tantričnem, zadnje čase??
No, škoda, ker ni bilo to včeraj, danes bi bila takoooooooo dobre volje……
Skratka, draga lisička, da poenostavim, klicali smo te VSI. Le odgovora od tebe ni bilo. Zato ti pač predlagam, da tvoj mobitel podariš dobrodelnim organizacijam, saj ga tako ali tako ne potrebuješ, oziroma sploh ne služi svojemu namenu.
Zdaj kaj naj ti rečem, kar je, pač je, meni je bilo lepo !!! Jaz sem dobre volje še danes, ti pa si velikooo zamudila….
lp, zajček
A veš kaj, ti uš postojnska, bemti sveca, a
moje številke pa nimaš več, a!!! Da te ni sram,
kepa “nevemčesa” !!! Nisi se vedel kam djati,
nisi vedel, komu bi se za vrat skopal, mene pa
še poklical nisi!!! Ti uš …….. ti bom že dala vraga,
ko te vidim. Če bi ti mene poklical, ti ne veš, česa
vsega bi bil deležen. In lahko bi, saj veš, iz Nove
Gorice šel po “bližnjici” in se ustavil pri meni ……
ampak ne, ti bizgec zabizgani vse lepo zamudiš,
pol pa jokaš in stokaš tu gori. Izjasni se, bemti
sveca, a smo vsi od vseh al’ nismo!? A si tudi kaj
moj, ali nisi!!! Zdaj pa že kipim, mi že gre čez!
Aja, kako je z našim Štumpijem? Nič se ne oglasi, nič ga ni slišati, pa tako rada bi ga, zdaj ko je šla Muca na dopust, malce stisnila v objem. Štumpi, cmoooooooooooočkaaaaaaaaaaaaa!
Tebi, minister Saško, pa nič!
Mariči, ki zate eno trdo palco špiči!!!