Se ne strinjam. Ce ogromno beres, ves, kje iskati in katerim referencam verjeti. Se vedno te vrze, ko kaj “ulovis”!!! 🙂 Je pa zanimivo, da mi iz teh “ze prebrano” razlogov ni bil tako silno vsec roman znanega irskega reziserja Neila Jordana – Soncni vzhod z morsko postasjo. To ni literarno delo reziserja, ampak res literarno delo vsestransko nadarjenega pisatelja (pa tudi reziserja)! Mnogi se ga spominjate po Intervjuju z vampirjem… Pa po Igri solz… No, tudi literaturo obvlada dovrseno. Ker pa mi zgodba in nacin nista bila nova, me ni ravno pretreslo…

Vi ste zadevo že prebrali in pokomentirali, jest pa sm zdej na dopustu in se krohotam ob branju knjige. Avtor je vsekakor genij izmišljevanja zgodbic…

Za vse tiste ki se zmeraj dvomite 🙂

http://www.flex.net/~jbrew/42.htm

Slava mu.

http://www.zvpl.com/clanek.asp?ID=666

Stoparskega sem prebral v celoti. Se vedno se sprasujem ali je smisel zivljenja vesolja in sploh vsega res samo 42??? O sami vsebini ne bi tule veliko razpravljal, mogoče s parimi besedami. Kdorkoli je bral knjigo je lahko v mnogokateri komični ali tudi manj komični situaciji našel samega sebe oz. našo družbo. Knjiga je še vedno zelo zelo aktualna. (Se kdo spominja odlomka, ki opisuje kako je na nekem planetu, ki je bil posejan z drevesi, vse ljudstvo zivelo samo na enem drevesu, kjer so se rojevali, zaljubljali, odraščali se poročali in umirali? Ampak, če je kdo pomislil, da a pa ni mogoče, da bi na sosednjem drevesu mogoče lahko živel še kdo drug so ga družno nagnali iz drevesa. Lepo karikirana vsakdanjost, ki velja tudi za naso malo drzavico.)
Povedal bi se pa naslednje. Bral sem tudi anglesko verzijo in moram priznat, da je prevod iz ang v slo enkraten. Kapo dol pred prevajalcem, kajti njegov prevod te knjige je resnicna mojstrovina, kajti uspelo mu je v ze itak tezak slovenski jezik prenesti vso humornost in jezikovno bogastvo originalne razlicice.

Draga Irena, popolnoma se strinjam s tabo. Tudi sama sem ugotovila, da je ta knjiga ljudem ali super všeč, ali pa totalno in sploh ne. Zanimivo, čeprav tudi jaz ne razumem kako je to mogoče. Mogoče bi razloge vedeli super inteligentni odtenki modre barve?

Mojca,
medtem ko me ni bilo, sem opravila nekaj znanstvenih testov na prostovoljcih na Institutu za Poblaznelo, katerega predstojnica sem. Izsledki so naslednji:
pri osebkih, ki jim knjiga ni vsec, gre za okvaro ribe transformatorke, ki je v daljnem sorodstvu z ribo prevajalko, zivi pa v blizini usesnega polza in je mikroskopsko majhna. Pri ljudeh, ki jim ta knjiga ni vsec, ima ta riba na vrhu hrbta razcepljeno (in s tem defektno) plavut. Funkcija te ribe se ni povsem dolocena, gre pa verjetno za “prisepetavanje notranjega glasu”, kadar beremo. Riba naj bi besede, ki jih preberemo kot nekaksen notranji glas prisepetovala ustreznim mozganskim centrom. Okvarjena riba pocne to slabse in ljudje se s svojim notranjim glasom ne identificirajo. Ni se povsem ugotovljeno, zakaj se identificirajo pri drugih knjigah, ki so jim vsec. Morda so tam frekvence mahanja s plavutjo drugacne.

Pa lep pozdrav z Instituta!

Če koga zanima, od kod je Adams — pa ne, da mi ni všeč, ampak vendarle — na veliko prepisoval svoj Štoparski vodnik oz. se na vseh ravneh zgledoval, naj si prebere odlične Zvezdne dnevnike Ijona Tihega znamenitega poljskega pisatelja Stanislava Lema. Pa naj gre za družbeno kritičnost oz. angažiranost, paranoidne robote, časovne zanke, absurdne situacije in podobne SF teme. 🙂

Najlepša hvala, Irena. Se mi je zdelo, da mora biti logična (znanstvena) razlaga, ki bi pojasnila ta fenomen, zato sem toliko bolj vesela, da je to zdaj dognano. Glede na tvoje izredno prepričljive navedbe, mislim, da lahko odpikamo vsakršno hermenevtiko dvoma, in tvojo razlago sprejmemo kot zveličavno.