Štorasti mož hoče lazit na Triglav!
Mojega moža bi na kratko lahko opisala kot sodobnega, nezrelega, trmastega, neodgovornega in izjemno štorastega moškega.
Včeraj sva gledala zelo napet akcijski film, ponavadi se zelo vživi v vloge in krili z rokami, tako da na koncu pozabiš o čem sploh film govori.
Po filmu se je še debelo uro trudil razlagati, kako in kje je on vse plezal kot mladostnik in ponazarjal razne prizore. Določenih stvari mu ni bilo za verjet, zato je vmes klicaril sestriča in mi dokazoval z njegovimi besedami. Naj omenim, da je njegov sestrič karakterno popolnoma isti kot mož in prav v vsem se podpirata.
Po dolgem pogovoru, nevem kdo kdo je bil pobudnik, sta prišla na idejo da bi šla plezat na Triglav. Oba sta brez izkušenj, potrebne opreme in ustrezne fizične pripravljenosti. Najvišji vzpon moža v življenju je verjetno makadamska pot do gorce, njegov sestrič pa še gričev ni videl drugod kot iz avta. Sestrič zaradi mene kar naj gre, za moža pa se zelo bojim in imam notranji občutek, da se zna zgoditi kaj tragičnega. Sama želje po samodokazovanju nimam. Razmišljala sem med drugim, da mu sabotiram avto, skrijem ključe in denarnico, po nesreči vržem telefon v pralni stroj in podobno. Hočem ga ustaviti! Njegov saj bo vse vredu mi ni dovolj in zaradi trme ga ne uspem prepričati drugače. Imate kakšno podlo idejo? Mora obvezno izgledat kot nesreča. Pogovor je izključen.
Tale opis me spominja na mojega kolega. Isto si je ubil v glavo, da bo šel na Triglav. In res je šel. Še enega podobnega patrona zvlekel s sabo in sta šla. No, ena izmed glavnih tem, ki jo je večkrat povedal je kako je šel v preteklosti enkrat na šmarno in skoraj umrl 😛 Oborožena vsak z nekaj piri in novim fotoaparatom, ker pri stolpu se bosta onedva slikala 🙂 No, nista se. Ko sta prišla do prvega malo bolj “zjebčkanega” terena so se začele tresti noge. Pri drugim sta obupala, ko je tudi trma popustila. Enega je bilo strah, drugemu se od napora tresle noge. Zvlekla sta se nazaj v dolino, pri avtu požrla vsak tiste 2 pira in spala v avtu do večera. Ker sta bila res preutrujena, da bi se peljala še domov.
Daj mu ultimat, da se pred pohodom na Triglav življenjsko zavaruje za visoko vsoto, ki seveda krije tudi to njegovo neumnost, da boste ti in če imata otroke, preskrbljeni. Da bo torej njegov izpad dohodka in prisotnosti doma pokrit, da boš imela backup, če ti izgubiš službo, da bodo poplačani vsi krediti, in da boš seveda imela za plačilo vrtnarja, čistilke, voznika, pač tisto, kar on mogoče zdaj počne.
Potem mu predlagaj, da gre najprej na en manjši hrib, samo naj bo pa strm:) Pojdita en vikend, vstanita seveda ob 3 oziroma 4 zjutraj, nato v avto in na hrib. Ker na Triglav pač ne hodiš opoldne, ampak greš zjutraj.
Če nima čevljev, naj si kupi ene in jih seveda nujno obuje za ta izlet na hrib, če boš imela srečo, ga bodo ožulili.
Vse ostale stvari, kot ključi od avta in denarnica in telefon so primitivne, ravno toliko, da se sprašujem, če je tema resnična. Ampak ker vem, da takšni arogantni ego patroni resnično obstajajo (najboljši, oni zmorejo vse), mu resno in odločno reči, da sme iti le, če se prej zavaruje za XX tisoč EUR, in da mora polica veljati, ko bo šel gor, sicer… (se danes nekdo odseli)
Sicer pa, s tako neodgovornim tipom biti, upam da nimata otrok.
Saj brez vodnikov neizkušeni itak ne hodijo. Ali kako si to predstavljata? Vodniki ju bodo tudi opremili ali svetovali, kje dobita opremo. Če nimata kondicije, daleč itak ne bosta prišla. Se bosta ustavila že bistveno dlje, kot bi bilo potencialno nevarno. 🙂 Sicer pa – otroci hodijo gor, zato ne paničari. Naj ima veselje.