Štorklje letijo z neba….
Hm….V bistvu niti ne vem kako naj začnem pisat tale post….:))))) Dovolj bi bilo par besed….ali pa bolje cel roman moje “dogodivščine”…. Eh….pa ne bom razkladala na dolgo in široko…. Vam…dragi moji sporočam samo to, da bo Stelčka postala še enkrat mamica….:))))))))))))))in pa seveda gospod možek ponosni očka…naš mali sonček pa bo dobil nekoga za lubčkat in stiskat:))))))))))))))))))))
Vesela sem….kaj naj sploh še rečem???? :)))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))
Priznam, da me je novica sprva zelo presenetila, ker tega nisem še pričakovala….ampak danes, ko sem videla tisto drobno pikico na UZ….bi zdravnico najraje kar polubčkala:)))))))))))))))))))))))
Vse vas imam rada……..ker ste mi že pri prvem pikcu stali ob strani….no…zdaj mi boste pa še enkrat….:)))))))))))))))))) CMOKE!!!!
Oh ti naša ljuba Stelčika, oh ti bitje srečno!!!
Da, res si lahko srečna… srečna, ker boš spet
doživljala tiste neprecenljivo lepe trenutke pričakovanja,
ko se boš pogovarjala z njim v tišini noči, ko boš ugotavljala,
kakšne učke bo imelo to tvoje dete, ko boš ponovno
podoživljala vse tisto, kar si zdaj s fantkom …. in če bo
še deklica … ojej, ojej, koliko načrtov zanjo bo že vnaprej!
Stelčika, res ne pozabi vzeti si časa za te lepe reči, ki se
ne vrnejo nikdar več. Ne pozabi uživati v pričakovanju v
popolni meri in …. vso srečo, dekle drago !
Moja ljuba Tiha … spešl for you en topel
objem! Kako zelo zelo te pogrešam !!!
Pridi večkrat naokrog, daj… pridi !
ZATOČIŠČE
———————————————————-
Ni nujno, da potrebujemo zatočišče šele takrat, ko ima človek slabe izglede v življenju ali če dobi neozdravljivo diagnozo: lahko tudi že ob kakšnih drugih prilikah, “ko se življenje dotakne dna in je duša ptič brez kril”, naenkrat se lahko zavemo, kako malo prvzaprav pomenita denar ali bogastvo – za ceno zdravja ali življenja smo se pripravljeni vsemu odpovedati.
Kam naj se človek zateče potem, ko se mu začne bolj očitno razkrivati nepopolnost njegovega telesa, ki v svojem samodejnem odzivanju in uravnavanju dela napake in je podvržen raznim boleznim: ko si zaželi rešitve pred svojimi bolečinami ali celo pred samim seboj ? Ko se zave svoje telesne minljivosti in se zato s svojim telesom niti s svojimi čuti in občutki ne more več istovetiti?
Kaj šele potem, ko se človek začne zvedati še omejenosti svojega razuma, ki ne zna odkriti vseh resnic, ki ne zna odgovoriti na vsa vpršanja – pa se zato tudi z njim ne more več enačiti?!
Takrat se človek začenja spraševati, ali sta njegovo telo s svojimi občutki in njegov razum, ki jih je imel za smega sebe, res njegov edini jaz; če niso njegovo telo, razum in zemeljsko življenje samo mali zunanji delček njegove osebnosti, ki se ponuja v osredje za dobo enega kratkega življenja.
Takrat se človeku ponudi priložnost, da se ozre vase in začne iskati in se razgledovati za drugačno resnico samega sebe. Začne preraščati svojo telesnost in sedanjo pojavnost in rasti v drugačno rzavedanje samega sebe; začne se zbujati v nov jaz, v novo nastajanje – v novo bitje; začne se prebujati v svoji notranji, skriti resničnosti svojega jaza.
ČLOVEK NAJDE POT K NEZNANEMU BITJU SAMEGA SEBE IN ODKRIJE SVOJO DUŠO.
Človek se začne zavedati svojega duhovnega bitja in duhovnega bivanja; začuti svojo zavest brezčasnega in večnega bitja, ki mu pomeni tudi veliko upanje. In že zaradi tega upanja je na telesnem področju lažje tudi več pretrpeti, obenem pa se na kakršnokoli imetje čim manj navezati. Saj vse mine, vse je začasno in prehodno, le tisto večno ostane!!
/Zvone Modrej/
—————————————————————-
Tako, prijatelji, danes si vzemimo samo pet minut časa in poiščimo bitje v sebi in dovolimo svoji duši, da dobi krila in preleti nebo, nato pa spet postanimo tisto, za kar smo poslani semkaj, na to stran, postanimo tisto, kar okolica pozna in s čimer je zadovoljna, kajti potem bo zadovoljo tudi naše duhovno bitje, naša zavest in spet se bo napolnila naša duša z novim upanjem ….
Lepo jutro in še lepši dan vam želim.
