Stara sem 25 in imam na novo fanta, on je zaenkrat super, vse je okej, ampak bolj ko premišljujem o prihodnosti (s katerim koli moškim pravzaprav, tudi ko sem bila še samska, me je to skrbelo), manj se veselim tega, da bi sploh nekomu bila žena in mati otrok. Ne vem, ali name vpliva ta forum, ampak stalno berem in poslušam o groznih sporih, razpadih zakona, izdajah, trpljenju v zakonu itd. in iskreno, zdi se mi da ženske zmerom nasrkajo. Nikoli na primer ne zapustijo svojih otrok. Po navadi so one v finančnem sranju, če pride do ločitve, pa še njihova starost je potem problem za kake nove romantične veze. Pričakuje se delale vse, kar delajo moški plus še 100x več. Ne predstavljam si, da bi hodila 8 ur na delo in potem skrbela še za vse ostale , ko hočem samo počivat.

In nekako dvomim, da so vse te zgarane ženske, ki jih je potem še mož kasneje prevaral z neko 22-letno ljubico na šihtu, kadarkoli to predvidele na začetku veze. Tudi one so sigurno mislile, da je tip super duper, tako kot jaz to zdajle mislim za svojega (sicer se še ne poznava dolgo), potem se pa vse spremeni.

Ko mislim na prihodnost, vidim samo neke črne scenarije. Ne poznam starih parov, ki bi mi bili v vzgled, v smislu, da si lahko tudi v starih letih srečen v zakonu. Vidim se npr. pri petdesetih, naveličano, zmatrano, izrabljeno na vse načine, z bolj malo denarja in milijonom skrbi.

Nimam nekih travm ali kakšnih groznih dogodkov za seboj. Moja starša sta okej, nikoli ni bilo nič res hudega, ampak sta pač tisti tipičen star slovenski par, mama je vedno naredila vse medtem ko je fotr sedel na kavču. Pač, mene je strah takega bednega zakona.

Kako se lahko prepričam, da ne bom tudi sama pristala v tem? O čem naj se pogovorim s fantom, da bova lahko v neki RES pravični, dolgotrajni vezi? Je realno, da si tudi gospodinjska dela razdeliva na pol – če si tudi stroške deliva na pol? Ali naj pričakujem, da on vse plača in potem pač jaz večinoma delam doma? Ampak jaz bi rada imela tudi neko svojo kariero in čisto svoj denar.

Prosim, svetujte mi, na kaj moram biti pozorna, da ne bom pristala z nekom, ki bo imel več koristi od mene, kot jaz od njega.

klinični psiholog temu pravi sekiranje na zalogo…

po domače uničuješ si lepo sedanjost iz dolgega cajta očitno, ti je prelepo, in si kličeš probleme, niti v lepi sedanjosti ne znaš uživati – prav kličeš in iščeš slabo.

dej zbrihti se….

a iz bajte tud ne greš,da se ti slučajn kej ne zgodi

pa na šiht tud ne hodiš, ker je polno mobinga in izkoriščevalskih delodajalcev, pa fovš sodelavcev,itd… in je bolj izognit se temu in zato te to vse manj mika…

get the point?

uničuješ si življenje in kličeš probleme prav – ko ti bo šla pa veza adijo boš pa jokala kako si nesrečna,  da je to zato, ker si brala,da vse razpada – nope – to si si sama naredila in priklicala s tvojim odnosom.

Nihče ti ne more garantirati, da bo vse ok. Niti, da ne bo. V življenju pač ni garancije – ne za srečo, ne za zdravje, ne za enakopravnost… Ampak ni je niti za srečo v službi, kariero … pa vseeno zato gotovo ne boš le sedela doma. Ni je niti za odnose s prijatelji, pa vseeno gotovo ne boš zato prekinila vseh stikov.

Poskusiš, se potrudiš za srečo, za odnos, za enakopravnost… in upaš na najbolje. Se mi zdi, da se odnosi iz generacije v generacijo vseeno izboljšujejo. Le pogumno in srečno! (A že v štartu zapelji zadeve tako, kot si želiš. Ne na začetku igrati služabnice in nato cviliti, kako si za vse sama. )

Edina stalnica v življenju so spremembe. Dejansko ne moreš biti pripravljena na vse, kar pride. Zato je najbolje, če se prepustiš toku in daš vse od sebe, da bo tako kot si želiš, da sprejmeš kar te preseneti in delaš na tem, da ohranjaš skozi preizkušnje svoje vrednote, ljubezen do sebe in spoštovanje do sebe in drugih. Tako boš vedno na dobri, pravi poti. Na druge pa nimamo vpliva.

Ok, hvala za komentar. 🙂 se da lepše napisat, ampak mam raje, da mi nekdo napiše da se “moram zbrihtat”, kot da nekdo potrdi moje skrbi.

Vem da delujem panična brez utemeljenega razloga, ampak zakon z nekom (in materinstvo) me enostavno  bolj skrbi kot neki izkoriščevalski šefi in sodelavci, ker je lažje dat odpoved na šihtu, kot se od nekoga ločit. Pa ogromno ljudi se loči.

Ups, nisem citirala prej.

Ampak hvala tudi drugim za prijazne komentarje; morala sem dat ven iz sebe in nekako je lažje, če si anonimen.

Če je to tvoj največji problem, ti gre kar v redu.

V redu je, da razmišljaš o tem že sedaj, edino me je zmotilo, da bi rada koristi od njega oz da je vse kot trgovina, neka menjava za dobrine. Osebno ne gledam tako, mogoče ste mlajši sedaj drugačni.

V glavnem, opazuj kaj dela, ne samo kaj govori, torej dejanja pred besedami. Na primer, nič ni vredno, če ti govori da te ima rad, če tega ne podkrepi z besedami al pa če ti nekdo reče, sem zanesljiv, odgovoren, potem pa te pusti na cedilu, v tem smislu. Fino je, da imata skupne vrednote, da se pogovarjata, še posebej ko pride do nesoglasij, da ohranita spoštovanje in prijateljstvo in seveda seksualno bližino.

In boste rekle, da ni res kar je napisala. Se imam lepo v zvezi, se pa tudi velikokrat najdem v opisanem. Res vsak dan z veseljem gospodinjite, skrbite za otroke, dedca in sluzbo? Pac mislim, da cisto realno vidi situacijo, je pa seveda od posameznika odvisno kako to sprejme.

Ne, nisem mislila, da bi rada od njega “imela korist”, hotela sem le izraziti, da se bojim biti izkoriščena, med tem ko mi on ne bi nudil neke vzajemne ljubezni, varnosti, pozornosti, tistega občutka, da se on ravno toliko trudi zame, kot jaz zanj. Nočem biti z nekom le zaradi denarja ali imidža ali kaj takega, plehkega. Mi je pa pomembno, da sem pač v nekem pravičnem partnerstvu. Vem, da ne more on namesto mene npr. roditi otrok, mi je pa pomembno, da čutim, da se resnično trudi zame.

Razumem sedaj. Zelo dobro razmišljaš in odlično da veš kakšnega sopotnika želiš. Vse dobro.

Poglej njegove starše. Mogoče še kakšne bližnje sorodnike – če jih ima.

Če nima(ta) dobrega bližnjega vzora je že težje – a se vseeno da, če si se pripravljen potruditi. O tem se pa lahko pogovorita – in pred morebitno nosečnostjo ali poroko si dajta to zavezo v pismeni obliki – s pravnimi posledicami (to je lahko v predporočni pogodbi) – in s tem mu lahko pomahaš pred nosom, če ga začne kaj čudno zanašati kasneje.

A hkrati pazi kam gledaš za svojo prihodnost – če boš pred seboj videla samo ta črni scenarij ki ga opisuješ, te zna hitro res zanesti v to smer. Bolje je gledati, opazovati in se veseliti dobre sreče kakšnih vzornikov v tem smislu. Če jih nimaš v realnosti, lahko tudi v knjigah ipd.

@pesimistična10

Dokler te bo strah, pač ne boš šla zmogla koraka naprej.

Jah, zna bit, da ostaneš sama s tropom mačk ali psov…

@pesimistična10

Še to: Po 10+ letih se vsi spremenimo, eni na bolje, drugi na slabše.

Nekaj je garantirano, vsi se spremenimo v obdobju od 25-45 leta, potem se počasi ustali. Temu se ne moreš izogniti. Življenje marsikaj prinese in obrne. Lahko, da boš naredila vse in še več pa te bo kljub temu zamenjal z mlajšo, lepšo…

Moja ze tretja dolgoletna zveza bo sla k vragu. Isto je bilo pri vseh na zacetku vse super, se vidis v prihodnosti skupaj, si srecen, je to to. Niti ne mislis na razhod. Potem cez 5 let pa se spremenis (oba), vidis da ni to to, zelis si nekaj drugega (oba), se ne ujameta vec. Ni pri vseh vse lepo in za vedno, so pa tudi izjeme.

Tako, kot se bo tvoj moz spreminjal z leti, se bos tudi ti.

Zdaj, ce bosta imela enake vrednote in cilje, ce vama bo na prvem mestu vase druzinsko skupno dobro, potem sta zmagala, cim pa zacneta vleci vsak na svojo stran in s tem v skodo druzinske skupnosti, je razpad sistema.

Med partnerjema ne gre nikdar vse na pol. To na pol si izbijte iz glave, ker tega ni!

En zasluzi vec, drugi manj, en zna bolje kuhat, drugi je bolj skrben glede ciscenja, en ima sistemski red, drugi ima boljse rocne spretnosti, da kaj popravi, en ima vec obcutka za organizacijo drugi kaj drugega,…, torej, smisel je, da se dopolnjujeta in da vsak primakne tam, kjer je boljsi, ne pa, da si vse delita na pol!

Bo tvoj moz delal cel dan in ti bos doma sedela z dvema lacnima otrokoma in cakala, da pride domov ob sedmih zvecer, da vam skuha koislo, ker je danes na njem vrsta da kuha, ker ti si ze vceraj? Resno?

Ali bos ti delala cel dan in bo 9n sedel doma z dvema zaspanima otrokoma in cakal, da prides zvecer domov, da skopas otroka, ker je danes tvij dan za kopanje in usoavanje, saj on je ze vceraj? No go…

mene me je tudi strah, da me avto zbije na cesti.

zelo zelo redko za tale forum, končno piše ena pametna punca. ne poslušaj ljudi, ki ti govorijo, da je to sekiranje na zalogo. vse to kar si ti navedla kot skrb je ŠE KAKO NA MESTU. in drži, skoraj vsak zakon se sfiži. in drži, skoraj vsak tip s eskurba. in drži, ni idealnega zakona, tudi tistega ok ne, vedno so silna odrekanja, ponavadi na strani ženske in silni gnili kompromisi.mnogi so skupaj samo zato, kaj bodfo pa drugi rekli. doma pa pekel, tepeš, grožnje, prisila, varanje, kup otrok na glavi. če nimaš pa še financ je pa to konec. to ni pesimizem to je današnji REALIZEM. In bodi prepričana, za tvojega si sedaj zanimiva, ker si lepa ,mlada , ko mu boš spočela otroka in se zapustila, adijo, kja misliš, da te bo še gledal. naj ti bo pred očmi tudi dejstvo, da v današnji svet otroka spravljat, moje prepričanje je, da si to nor ali je nekaj hudo narobe s takim, pač osnovno, fu… ser   in ščij…., jaz pa menim, da bi moral biti človek kot neko napredno bitje, za kar s eima pa ni, imeti kak večji doseg kot so te osnovne biološke potrebe. časov zaletga socializma ni več, ko je človek imel srečo, svobodo in uapnje. SAMO ŠE SLABŠE BO, kaj ste nekateri res taki norci, da mislite da bo bolje. planet je uničen in izčrpan, ljudi je 5 milijard PREVEČ, trošijo se zadnje zaloge surovin. kmalu se začenja klanje in vojne za dobrine, saj to je jasno vsakemu, ki ima 5 pik v glavi. prihodnosti ni več.še enkrat to je REALIZEM. saj imaš realizem tamle v ukrajini. lakota, mraz, tema. in vi v ta svet otroke štepate. kaj pa lahko ena miniaturna slovenija, ki nima za burek, lahko naredi za svojo obrambo pred čemurkoli.kakšen pa je tvoj tip v glavi, kaj misli, tega pa ne moreš izvedeti niti ti tega ne bo pokazal in ja vsak se lahko zelo spremeni na slabše.

jaz na tvojem mestu ne bi rinil v papirnati zakon in ne bi imel otrok. to dvoje te zapečati za vedno in ti vzame svobodo. koliko kolegic imam, ki mi jamrajo, kaj sem si na glavo nakopala. zanimivo bi bilo kakšno reči s tabo, napiši svoj mail. in ne ne rabim fu….od tebe, samo za debato, ker si ena redkih ki razmišlja.

Vprašanje in razmišljanje je na mestu. Ne pozabi, da to vprašanje velja tudi zate. Kaj pa če se boš ti spremenila? Odgovor je, da se boš tudi ti spremenila. Kaj to pomeni? Ne moremo videti v prihodnost.

Zaradi tega – oz. v izogib tega – je dobro zelo natančno najprej poznati sebe, svoje RESNIČNE potrebe in cilje, pa tudi načine, ki ti privlečejo nasmeh na obraz in tiste, ki jih ne preneseš.

Če potem najdeš še partnerja s podobnim samospoznavanjem je vse skupaj bistveno lažje. Tudi če nima tega je lažje, ker znaš sam bolje oceniti če je nekdo primeren zate. Npr ko gledaš kaj dela, pogledaš njegovo družino in okolje… pa je kar jasno.

dokler boš mlada in lepa bo vse super….po 50 ,ko ne boš več neka lepotica boš pa vidla kakšen je …torej uživaj lajf dokler si mlada…boš kmal vidla kakšen bo dec ..zdej pa uživaj na polno lp in SREČNO

To je pa (po moje) premalo filozofiranja. Dvomim da bi bil s tem res zadovoljen za dolgo. Meni to niti približno ne bi bilo dovolj.

Vsi se z leti spreminjamo. To je zivljenje. Se strinjam s postom v katerem pise, da je bistvo v dopolnjevanju. Ce bi, ko bi, kaj bi…no to ni, s tem se bos ukvarjala ko bo ali ce bo.