Oh, gmajnica, se spominjate, tudi o strunah
življenja smo že nekaj zapisali, sicer precej
časa nazaj, ravno toliko, da bi znali tudi že
malo pozabiti ta čudoviti nauk, pa vendar je
prisoten vsak dan, vsak hip, vsak… ponedeljek:

—————
Z občutkom napenjajmo svoje življenjske strune:
da se ne bi kakšna prenapeta strgala;
da ne bi druga, mlahava, ostala nema.
Naj nam prav napeto živlejnje igra najbolj ubrane
melodije.
Z.M.
—————–

Kaj pa, če je življenje tako napeto, da je težko
poiskati tiste najbolj ubrane melodije? Kaj pa, če
smo na tem, da se prav ta hip, prav dnes, prav
na dan ponedeljka utržejo vse strune? Nam bo
morda mar melodij ?? Morda kljub vsemu ostaja
vsaj ena cela, vsaj ena, na katero bomo zaigrali
in priklicali melodijo za našo dušo, za naše srce ?????

… kaj pa, če je za vse kriv … čas ???

“Čas je prepočasen za tiste, ki čakajo,
prehiter za tiste, ki se bojijo,
predolg za tiste, ki žalujejo,
prekratek za tiste, ki se veselijo.
Toda za tiste, ki ljubijo, čas ne obstaja. “

Mariči,
časa sploh ni!

Lep,lep ponedeljek ti želim,čeprav tu še vedno lije kot iz škafa,guna Gradaščica že poplavlja bližne vrtičke,jaz si pa na morje želim.

Lep,lep,lep,lep!!!!

Dekle, dekle, a si ti živo??? Sem pa mislila,
da te je morski povodni mož že s seboj
odnesel ??? Morje? Morje !!!! Ma klinac pa
morje !!!