študij medicine
Maturantka44, firbec me matra – ti si stara 44 let? In si se vpisala na medicino?[/quote]
Nisem vedela, da številka ob nicku pomeni samo in edino starost 🙂 Ups, sem popravila ;)[/quote]
nee, samo logično sem sklepala, pa mi je bilo nenavadno, da bi se nekdo tak spravil na tako zahteven študij…
uspešno pot ti želim 🙂
Maturantka44, firbec me matra – ti si stara 44 let? In si se vpisala na medicino?[/quote]
Nisem vedela, da številka ob nicku pomeni samo in edino starost 🙂 Ups, sem popravila ;)[/quote]
Hehe, dobra! Ti želim, da bi bila sprejeta na MF! Za Medicinko17 pa: pojdi na http://www.medenosrce.net. Tam je na forumu odprta tema “maturanti in bodoči bruci”. Verjamem, da boš tam dobila odgovor na večino tvojih vprašanj, pa izvedela še marsikaj zanimivega o študiju medicine. Srečno!
odkar je medicina tudi v Mariboru. 🙂
Je pa res, da je zadnja leta spet več navala na ta faks s strani odličnih dijakov, ki hvala bogu ne vidijo več nobenega pametnega smisla v študiju ekonomije ali na kakšnem družboslovnem faksu. Pred leti se je pa dalo na medicino prit tudi s prav dobrim uspehom in maturo od 25-30 točk. Poznam nekaj takšnih nekdanjih dijakov, ki so bili skozi prav dobri in imajo zdaj za sabo že specialiazcije.
Pač odvisno je od tega kakšni dijaki, se vpisujejo posamezno leto. Načeloma pa velja, da gredo na medicino samo “ta boljši”. 🙂
No pa poglej, kako se potovanje začne… Vse skupaj se začne z mučnim obiskom prvega predavanja (tudi če je 1.oktober petek, se pripravi na to da vas bodo že prvi dan zasuli z biofiziko, biokemijo in biologijo celice), po katerem se vprašaš zakaj le si se vpisal na medicino, ko pa nič kaj medicinskega nisi poslušal. Brez skrbi. Ves prvi, drugi in del tretjega letnika so takšni, a z vsakim dnem manj. Tako da, nič ne de – prvi študijski dan, prvi študijski mesec, prvi izpit (biofizika), vse to je le kaplja v morje, ki se jo na koncu svoje poti le s težavo še uspeš spomniti. Torej, pojdimo po vrsti:
1. letnik: kot že rečeno – srečaš se s tremi izpiti (ki se ti ob koncu študija zdijo lažji, kot so se ti zdeli v začetku): biofizika, biologija celice in biokemija. Razen tega pa še z enim od zelo zanimivih v začetnih letnikih: nujna medicinska pomoč. Poleg njih je tu še nekaj manjših nadlogic, ki jih večinoma opraviš s kolokvijem (medicinska terminologija, informatika…). Večina kolokvijev ni pogoj za vpis v višji letnik. Vaje iz anatomije in histologije se prav tako začnejo (če prav je vaj izredno malo v prvih 4 letih), a izpit opravljaš v 2.letniku
2. letnik: Anatomija (ali: kako se naučiti telefonski imenik v latinščini na pamet). Olajšaš si jo predvsem, če REDNO obiskuješ predavanja, ki so za nameček še zelo zanimiva. Histologija je prav tako zgodba zase, a jo nekako prežvečiš (spoznaš pa tudi vse mikroskopske odtenke vijola barve). Poleg tega sta tu še biokemija, tokrat drugi (organski) del in fiziologija (ki je za razliko od ostalih precej logična in lahka). Vse skupaj začini humana genetika ter medicinska filozofija, medicinska psihologija, socialna medicina… Za večino od slednjih velja, da k izpitom/kolokvijem večina ljudi pristopi šele kasneje.
3. letnik: Podrobno se poglobiš v mikrobiologijo in kasneje veliko patologijo (za nekatere velika prelomnica) in patofiziologijo. To je tudi leto, ko se spoznaš kako se pogovarjati s pacienti in kakšna zdravila jim predpisovati (farmakologija). Vse izredno zanimivo in veliko lažje od prvih dveh letnikov.
4. letnik: je nekoliko bolj sproščen, opravljaš izpit iz farmakologije, kasneje pa sledijo stvari, ki so bolj ali manj povezane s kliniko. Če se ti je do sedaj zdelo da študiraš bolj kako naravoslovno znanost, ki temelji na biologini človeškega telesa, se tu prvič zares dodobra spoznaš s pacienti in se z njimi znajdeš »ena na ena«, ter se pogovarjaš. Dermatologija, infekcijske bolezni, nevrologija – za mene osebno najzanimivejša, psihiatrija, radiologija. Razen njih še nekoliko dolgočasna higiena in pa predavanja iz kirurgije in interne medicine (vaje iz teh predmetov opravljaš, ko si malo starejši).
5. letnik: Spoznaš kako poteka rehabilitacija bolnikov v Soči, kaj imajo splošni zdravniki za opraviti z zobmi, kako ti določijo trajanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, kako poteka sodna obdukcija (si na njej tudi prisoten, saj je tudi to del zdravniškega poklica), vendar ne sodeluješ, srečaš pa se tudi s specialnostmi kot so: ginekologija, otorinolaringologija, ortopedija, pediatrija, oftalmologija, onkologija. V drugem semestru tega letnika se končajo čisto vsa predavanja in obiskuješ le še vaje. Ne počutiš se več kot na faksu, saj se znajdeš na kliniki, kjer prevladujejo pacienti in zdravniki in sestre, študentje pa so v manjšini, počutiš se že kot zdravnik začetnik. Trudiš se izvedeti čimveč o vsem. Pametno je veliko spraševati in se tudi sprotno pripravljati na vaje, kar pa niti ni težko, saj je večina stvari zanimivih. Lahko začneš razmišljati, kaj te najbolj zanima in iskati samega sebe v medicini.
6. letnik: pogoj za vpis je le en izpit iz 5.letnika in to je sodna medicina. Vendar pa moraš imeti za prisop k vajam (interna medicina, kirurgija, družinska medicina) opravljene vse izpite iz 4.letnika, večino izpitov iz 5.letnika, poleg tega pa še praktikum iz kirurgije (ki se, paradoksno, opravlja v pisni obliki; iz kirurgije ni nič prakse, če je ne študiraš, podobnih paradoksov je na faksu še nekaj, a so tako neopazni in malo pomembni, da jih prepuščam naključnemu bodočemu kolegu v lastno spoznavanje). Sicer pa je urnik v 6.letniku precej fleksibilen, sam se dogovarjaš za termin opravljanja določenih vaj, ki so bolj ali manj individualne.
S 6.letnikom se zadeva seveda še ne konča. Medicina je vseživljenjski proces in dobro je, da se pred odločitvijo tega zavedaš. Vseeno pa ni tako hudo, kot se sliši, saj se vendarle vsak dan v življenju nekaj novega naučimo, pa naj bo to medicinska stroka ali pa karkoli drugega. Večina študentov po 12.semestru še ni opravila vseh obveznosti, zato je na vrsti absolventski staž, kot na vseh ostalih fakultetah. Njegova dolžina je lastna izbira: nekateri skušajo v tem času počistiti z vsemi izpiti, drugi se (vedoč da je to njihov zadnji zares prosti čas) odpravijo na potovanje, spet tretji si ustvarijo družino (kar tudi ni slaba izbira, če si že dovolj resen, seveda…- tako boš še mlad ko bo šel tvoj otrok prvič žurat).
Kakorkoli, ko opraviš z zadnjim izpitom, pridobiš (po nekaj obiskih raznoraznih uradov) naziv dr.med. Nisi pa še glavni car, saj se tu prične novo potovanje. Zaposliš se in pričneš krožiti. Sprijazniš se z dejstvom, da o medicini še ne veš prav dosti in brskaš po spominu, knjigah in internetu, ko ti pripeljejo pacienta z določenimi simptomi. Ampak poudarjam to je šele po 6. letniku. V ambulantah se slabo znajdeš, včasih te je sram pred sestrami, da so nekaj vedele bolje od tebe. A brez skrbi, to je povsem normalno in ni razloga za skrb. Vsi smo takšni. Po 6 mesecih kroženja opravljaš strokovni izpit (nekakšen šnelkurz celotne medicinske vede), in z opravljenim pridobiš pravico do prijave na specializacijo. Izpit ni zahteven. Tu pa se ločijo razne veje medicine – iz dr.med. se pretvoriš v dr.med., zdravnik specializant kirurgije, dermatovenerologije, ginekologije, družinske medicine, itd. itd. Vsaka specializacija ima različno dolgo trajanje in različen potek (od 4 do 7 let). Vendar brez skrbi, tu si že pravi zdravnik, imaš nekaj pojma in počneš to kar te zanima (večinoma), vedno pa za pomoč lahko vprašaš svoje kolege in pa seveda svojega nadzornega zdravnika, ki te vodi pri procesu specializacije. Tu pridobiš poleg obveznosti tudi veliko ugodnosti, ki jih v drugih poklicih ni.
Več o samem študiju si lahko prebereš na spletni strani fakultete: http://www.mf.uni-lj.si/. Študentje imamo tudi svoj spletni forum, kjer se včasih da dobiti bolj jasno sliko študentskega življenja: http://www.medenosrce.net/. Tu si izmenjujemo izkušnje in vprašanja z izpitov, zapiske s predavanj, na forumu pa debatiramo tudi o povsem nemedicinskih temah.
Poleg knjig študentje medicine poznamo tudi mnogo obštudijskih dejavnosti. Tako, da sigurno nismo zabubljeni samo med bukve. Društvo študentov medicine Slovenije je eno največjih študentskih društev v Sloveniji in se ukvarja z najrazličnejšimi dejavnostmi, povezanimi z javnim zdravjem na vsedržavnem nivoju, nekaj projektov pa skrbi za študente medicine (kulturni, športni projekti, glasilo študentov medicine…). Več o tem: http://www.dsms.net. Društvo izvaja tudi skrb za enomesečne študentske izmenjave v tujino, kjer je moč opravljati prakso ali izdelati raziskovalno nalogo. Najzanimivejša izkušnja in najboljša v času študija.
Vsako leto več je tudi možnosti za opravljanje vaj oziroma izpitov v tujini. ®e nekaj let je praksa, da se slovenske študente vabi v Houston, kjer znani srčni kirurg dr. Gregorič sprejme študente višjih letnikov in jim omogoči opravljanje vaj iz kirurgije (te so tudi uradno priznane na fakulteti), možno pa je tudi opravljati vaje iz interne medicine. V okviru programa tropske medicine (ki ga organizira Infekcijska klinika) pa lahko organiziraš čisto pravo odpravo v tropske dežele. Veliko vabijo v tujino tudi specializante nevrologije, predvsem iz Slovenije.
Vedno več pa je tudi možnosti za študijsko izmenjavo v tujini (program Erasmus), kar je pri nas nekaj novega, vendar se lepo uveljavlja. Pomembno pa je znanje jezika države, v katero potuješ, saj imaš (vsaj v višjih letnikih, ko se tudi najbolj splača udeležiti Erasmus izmenjave) največ opravka s pacienti. Najuporabnejši jeziki so Angleščina, Nemščina, Francoščina, Italjanščina, Španščina in Ruščina.
Tukaj je seveda še slavni Pajzl, ki mu vsakih nekaj tednov pokajo šivi zaradi tradicionalnih norih medicinskih zabav. Sicer pa gre za umirjen študijski in družabni prostor fakultete, v katerem ima vsak študent možnost študija.
Kljub temu da je medicina včasih naporno opravilo (ja, dejansko se je treba učiti in to kar veliko, priznam in dobro organizirati), pa po vsakem opravljenem izpitu skleneš, da se splača in da je vsak nov uspeh podlaga za postavitev novega cilja in s tem pot do novih zmag. Tu so kolegi, ki ti pomagajo prebroditi krizo, ko učenje ne gre, tu so drobni trenutki ki ti vlivajo moč in pogum in te pripeljejo na cilj. In tu so najbolši prijateljski odnosi od vseh ostalih fakultet, kar je splošno znano. Tu sem pridobila najboljše in najzvestejše prijatelje.
Rada bi dodala samo še tole: študij medicine na medicinski fakulteti v Ljubljani in tudi zdravstvo na sploh nima prav dosti skupnega z liki iz dr.Housa, Greys anatomy in Scrubsov… Nadaljevanke so sicer cool, ampak naj vas ne zavedejo v višave – pri odločitvi za študij naj vas vodijo še razni drugi vzgibi, nikakor pa ne izmišljeni upešni nevrokirurgi, ki so poleg tega še najbolj zaželjeni samci v mestu.
In pri nas so najboljši, najlepši in najpametnejši fantje. 😀
Sem 17 letnik in trenutno obiskujem 3.letnik gimnazije Poljane. Nekako me najbolj mika študij medicine, a veliko ljudi pravi, da je pretežko, da se ne splača porabiti 10 let življenja samo za študij, da je edina prednost dokaj gotova služba in dobra plača, da pa si še 10 let odvisenod staršev.,….itd…
No..sicer sem imel fiziko v prvih 2 letih 4, kemijo 4, biologijo 5…ampak imam pa občutek, da mi ti predmeti ne ležijo precej…enega pa MORAM izbrati na maturi..
zato sprašujem še kakšne so vaše izkušnje s temi predmeti..zaenkrat mi najbolj vleče na kemijo za 2. predmet,..1. bo družboslovni..
Hvala za vse odgovore,
Če te veseli ti kar pojdi na medicino. Res boš še nekaj časa brez dohodka, saj se ne boš mogel frajerisati preko študentskega servisa, ampak mladi danes v drugih poklicih težko dobijo zaposlitev in le malo 27 letnikov čaka delo pred vrati, tako, da so v vsakem primeru odvisni od staršev.
Zdravniki specialisti so eni večjih bogatunov, veliko zdravnikov ogromno zasluži, nihče pa ne samo po dva tisoč evrov. Kar pa je še vedno daleč nad slovenskih povprečjem. Ne verjemi medijem preveč.
Študij je težak, ampak vsak uspeh v življenju terja napor. Meni uspeva, verjamem, da bo tebi tudi.
Če te poklic kot tak veseli, se vsekakor odloči zanj. Učiti se je treba, kot tudi drugod (po obsegu je snovi ogromno, se pa tudi povezuje in je lažje) in navsezadnje, ali se ni lažje naučiti nekaj več strani zanimive snovi, kot pa manj nečesa dolgočasnega na družboslovju, ki te ne?
Za maturo ti predlagam, da vzameš kar predvidevaš, da ti bo prineslo največ točk. Je čisto vseeno ali je fizika, kemija ali biologija. Omejitve so kar visoke. Po mojih izkušnjah, ti priporočam predvsem fiziko ali biologijo, ker ju boš v 1. letniku najbolj potreboval (potrebno je predznanje, predvsem biologije). To ne pomeni, da kemija ni pomembna, ampak da pri njej lažje nadoknadiš morebitne luknje v znanju. Nič ni narobe, če vzameš samo en naravoslovni predmet.
Ne oziraj se toliko na želje drugih. Poklic, ki ga boš izbral, te bo spremljal vse življenje.
Vso srečo!
Hvala za odgovor. Za zdaj sicer vse speljujem brez velikih težav, brez nočnega učenja (imam kar OK spomin in dobro organiziranost), bom videl, kako bo naprej…:)
Zaradi plače vem, da se mi splača trudit 10 let. Samo to ni bistvo poklica. Vem, da zdravniki zaslužijo dobro. Če bi bilo tako, bi vzel 2 čist izi predmeta, ampak je tako, da moraš vzeti en naravosloven predmet, kajne? Kakšne pa so omejitve, če ne sprašujem preveč (vem, stric Google, ampak raje sprašujem bolj osebno. Ma fizika me ne privlači ravno…:D
Pravzaprav se osebno lahko vidim v medicini, ker v družboslovju ni prihodnosti, no mogoče kakšno novinarstvo me še mika…(ampak pri novinarstvu je konkurenca ogromna in denarja nič).
Mi je pa plača valda kar precej pomembna, saj od veselja in prostega časa v prihodnosti ne bo ne bo kruha 😉
Sicer se mi pa učiti ni preveč težko, tako sem navajen se moram učiti že sedaj…se pa vedno učim za 5, ker sem dijak, ki cilja na visoke ocene, kar bo verjetno na faksu težje, saj ga verjetno ni junaka s samimi 10-kami :))
Zdravniki imajo plače zelo različno, na začetku seveda ne boš dobil par tisoč evrov ampak mogoče dva tisoč. Moraš pa razumeti, da ostali diplomiranci z drugo izobrazbo začnejo z 800 evri ali so celo brez služb.
Če ti je pa samo do denarja, potem se za medicino ne odločaj, ker boš naredil ogromno škode, ki jo bodo plačevali še tvoji otroci. Če nimaš namena biti dober in pravičen zdravnik, potem pusti medicino.
Spusti se na realna tla. Imaš občutek za dobrega zdravnik?
Medicina ni samo “študij”, to je stil in način življenja, ki pa je v večini veliko zanimivejši od ostalih.
Literature ogromno, v ang. jeziku, dela ogromno, učenja ogromno, ampak tudi dobrih zabav in trajnih prijatelstev ….
Ampak na koncu se splača, po nekaj letih prakse in stažiranja se pa pozna: pride plača, ki se ji reče tako, če si v stroki pridejo lepo plačana dežurstva, nedelje, nočne, dodatki itd. Tukaj boš od svojih sovrstnikov ne medicincev sigurno vodil,
Si na toplem, suhem, ne delaš fizično, si spoštovan, cenjen… kaj razmišljaš, seveda je na začetku zelo težko, moraš ujeti ritem, tako kot si ga moral ob vpisu na gimnazijo, ampak vsak trud obrodi sadove in je na koncu poplačan.
Sem specializant interne medicine in vsaj približno (pa tudi po ogromno pogovorih z izkušenejšimi zdravniki) poznam razmere.
Kot prvo, je res kar pravijo. Študija oz.snovi je ZELO VELIKO. Ni pa nemogoče-niti približno. Če ne ne bi večina naredila. Vse, kar je, da znaš sedeti po 3 ure skupaj in se učiti ter vsaj približno lsi zapomniti. Potem ti ne bo težko. Še lažje ti bo, če boš obiskoval predavanja (vaje so itak obvezne ampak jih je žal zelo malo).
Okoli plače. Seveda, tudi meni je plača pomembna, komu ni. Zato se pa izobražujemo, da bomo dosegli več. Strinjam se, češ da bi si zaslužili še več (to je res), glede na dolgoletni študij in znanje, ki ga imaš, plače so pa vseeno zelo visoke, predvsem pred drugimi poklici.
Takole približno…če si kolikor toliko talentiran in priden je nekakšna povprečna oz. osnovna plača pravega zdravnika specialista nekaj pod 4000€ (da ne bo pomote, nekateri imajo tudi precej več, lahko pa tudi tja do 2000 evrov za začetnik).
Ko pa prišteješ vsa dežurstva in ostale stvari, ti lahko znese tudi do zelo solidnih 5000+€.
Ne vem sicer, kaj je zate veliko, ampak zame je ta plača zelo lepa.
Brez skrbi torej, za denar bo (še posebej pa v prihodnjih letih) vsaj glede zdravnikov precej lepo poskrbljeno. Če prav govorijo in pišejo drugače, bo poklic vse bolj cenjen. Vse več bo tudi zdravnikov s privatno prakso in temu primerno večjo plačo.
Seveda je tudi to o odgovornosti res. Sploh če si kakšen kirurg, ta jo ima ogromno. Navsezadnje gre za človeška življenja. Se pa sčasoma navadiš na to in si zaupaš. Nenazadnje imaš nad in pod sabo še koga, s katerim se lahko posvetuješ, pravzaprav se moraš…
Pri meni osebno je bilo tako, da skoraj do konca gimnazije nisem bil odločen, kam naj grem naprej. Iskreno povedano sem bolj zaradi kanček zanimanja izbral medicino, ker drugje nisem videl prihodnosti, ki pa me je že izredno kmalu navdušila, zasvojila in veliko večino stvari se mi ni bilo težko učiti. Enako večini mojih sošolcev.
Tako da, kar pogumno. Če misliš, da je to tisto pravo zate, če izbiraš dobro prihodnost, izberi to.
LP
Omejitve so lani bile: Maribor 87,05 točke, Ljubljana 90,4 točke.
Moraš pa še upoštevati, da za vpis na medicino velja poseben sistem preračunavanja točk (ne 60/40 kot na večini fakultet).
Uspeh pri splošni maturi: 35{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}
Uspeh v 3. in 4. letniku: 20{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}
Uspeh pri maturi iz matematike, tujega jezika in naravoslovnega predmeta(biologija, fizika ali kemija): 45{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}
Jaz sem na maturi vzela zgodovino (mi je bila zanimiva) in biologijo. Biologija se mi je super obnesla, sem jo na faksu naredila brez problema, z zelo malo učenja, ker smo imeli zelo zahtevno prof. v gimnaziji. Meni je najbolj manjkala fizika in je bilo vanjo potrebno vložiti precej truda ampak je vseeno šla v prvo.
Skratka, kot vidiš iz omejitev, je najpomembneje da dobro opraviš s mat, tujim jezikom in naravoslovnim predmetom. Če je le možno, vzemi vsaj eno od teh možnosti na višjem nivoju.
Tudi jaz bi se strinjala, da te študij takoj povleče. Kot si lahko prebral, imajo tudi res visoke plače. Jaz sem se vpisala ker me je zanimalo kako funkcionira človeško telo in mi je všeč ideja, da lahko s svojim znanjem pomagaš ljudem okrog sebe na način, ki je neprimerljiv s drugimi poklici. Pomagaš pa lahko tudi sebi in svojim bližnjim, kar je neprecenljivo. To pa še ne pomeni, da me ni strah odgovornosti, ki jo prinaša s sabo ;). Ampak odgovornost je v veliko poklicih.
Živjo, a lahko kdo, ki študira/je študiral na medicini, pove, koliko se uči na dan pred izpiti ali pa na splošno. Se učite sproti? Ker mene zelo zanima ta študij, za plačo mi je trenutno dost useen, samo bojim se, da bi mi bilo pretežko.
Drugače mi predmeti kot so biologija in kemija, gredo zelo dobro, fizika in matematika slabše. Za maturo pa imam nemščino na višji raveni, matematiko, kemijo in biologijo pa na osnovni.
Končujem komaj prvi letnik, ampak mogoče ravno zato najbolj razumem vaše stiske.
Ni lahko, in verjetno bo v letnikih, ki me čakajo malo lažje. Vendar se vse da, če se znaš učit, če nisi na gimnaziji šel skozi z levo roko.
Mislim, da je pomembno, da imaš rad človeško telo in vse povezano z njim, da te dejansko zanima, kako deluje to naše telo, in da imaš rad ljudi.
Sama zagovarjam sprotno delo, vsaj kolikor toliko, seveda včasih malo zabluziš vmes, pa se nakopiči. Tako je pred izpiti veliko lažje in manj stresno. O urah učenja se mi ne zdi smiselno govorit, nekdo rabi več, drugi manj, vsekakor pa brez delovnih navad ne bo šlo. Jaz osebno se učim celo popoldne, ponoči ne.
Če hodiš na predavanja, in se doma pripravljaš, si kaj pogledaš, ne ostane prav veliko časa za popoldansko pohajkovanje zunaj.
Kljub temu si lahko kdaj pa kdaj vzameš čas zase, drugače itak pregoriš. Meni gre.
V nižjih letnikih se vsi redni roki zaključijo junija, tako, da če si med letom priden, imaš lahko potem tudi 3 mesece poletnih počitnic (priporočam). Tudi če imaš kaj smole in ti ostane en večji izpit za jesenske roke, imaš lahko še vedno veliko od poletja.
Odvisno tudi kakšne ocene boš želel (povprečje za štipendijo ipd.).
Da se, je pa treba bit marljiv med letom in delat dnevno, ne čakati na končne izpite in potem delati cele noči.
Meni laufa, nisem pa nek žurerski tip, mi ni do nočnih žurov in ponočevanja.
No, to kar se govori, da te po diplomi ne čaka vedno služba, ni čisto res. Nekaj mladih zdravnikov je brez službe, večina iz lastne krivde, ker preveč zbirajo. Na začetku ne moreš zbirat, tako kot ne v drugih poklicih. Imamo tudi dobro plačano pripravništvo. Moj nasvet: če te veseli, se vpiši na medicino in se hkrati uči tujih jezikov, ker ti v medicini pridejo zelo prav, pa še po diplomi lahko spokaš čez mejo…No, mogoče bo pa čez 7 ali 8 let, ko končaš, to še lažje. Tujina je odprta. In če bo šla večina v tujino, bodo doma ostajala prosta dobra delovna mesta za zdravnike.
Pa začnimo:
Osnovna šola in gimnazija nas ne razlikujeta od drugih poklicev, razen v tem, da smo morali biti za vpis na medicino precej bolj pridni kot naši sošolci.
Kurikulum fakultete traja 12 semestrov (6 let), študent po zadnjem opravljenem izpitu dobi diplomo in naziv XY, dr.med..
Kljub nazivu se večina zaposli v bolnišnicah, kjer opravljamo 6 mesečno (zaenkrat še dobro plačano) pripravništvo, po katerem opravimo strokovni izpit.
Kljub opravljenemu strokovnemu izpitu še ne moremo delati samostojno se pa lahko zaposlimo kot sobni zdravniki ali kandidiramo za specializacijo.
Razpis za specializacijo je dvakrat letno, v vmesnem času se lahko prijavimo na mesta, ki so ostala. Na razpisu štejejo: uspeh, dodatni dosežki (raziskave, objavljeni članki, izobraževanja v tujini), PROSTOVOLJNE PRAKSE med študijem in po končani fakulteti, priporočila in razgovor. Za vse bolj zaželene specializacije v večjih mestih velja, da brez voluntiranja težko prideš zraven, saj ti zagotovijo točke v dveh kategorijah (praksa in priporočila). Ko nam specializacijo enkrat odobrijo, jo lahko menjamo samo izjemoma, največ enkrat, kar pomeni, da moraš precej dobro vedeti, kaj boš z veseljem počel nadaljnih 40 let.
V regiji kamor si se prijavil na specializacijo opravljaš večji ali manjši del kroženja kot specializant, del kroženja se opravlja v večjih centrih (praviloma Ljubljana ali Maribor).
Specializacija traja 4-6 let in se zaključi s specialističnim izpitom, po katerem si obvezan sprejeti službo v isti regiji vsaj za še enkraten čas specializacije.
Glede plač: plača pripravnika je okoli 2000€, kakšen mesec kak evro manj (odvisno od dela med prazniki in nočnega dela). Plača specializanta (kar povejo kolegi, pokazali so mi tudi nekaj plačilnih listov, kjer so dežurstva všteta) je taka, kot je napisano zgoraj.
Trenutno stanje? Opravljen strokovni izpit, dobila službo za sobnega zdravnika. Razpis za specializacije čakamo. Odkar so sprejeli ZUJF in zmanjšali financiranje zdravstvenim ustanovam je zaposlovanje tistih zdravnikov, ki smo “tu vmes” malo oteženo. Preživljam se lahko Ker ne želim ždeti doma in gledati v zrak z veseljem delam. Mnogo mojih kolegov tega ne želi.
Na informativnem dnevu ti študij pokažejo objektivno, tak kot v resnici je. Nič ne prikrivajo, povejo, da je študij dolg in naporen, da je treba veliko časa presedeti med knjigami. Zame toni problem, saj nikoli nisem imela problemov z učenjem. Imam tudi dober spomin in sem organizirana, kar je bistveno pri tem študiju.
Malo sem se na informativnem dnevu zamislila, ko so nam pokazali posnetek poroda. Ampak na koncu ni tako hudo, kot zgleda prikazano, večino s tem sploh nimaš opravka, če ne specializiraš ginekologijo.
Pomembno je, da hodiš na vaje, kjer običajno samo gledaš, vendar ni dobro stati samo nekje zadaj. Potrebno je iti v ospredje in spraševati, potipati, pogledati, kar ti vedno omogočijo. Mentorji se veliko bolj ukvarjajo z zainteresiranimi študenti.
Res je v začetku vliko teorije, vendar to dobi smisel, ko v višjih letnikih začneš pridobivati klinično prakso, s sprehodi po kliniki.
Plača pripravnika je okrog 1000 eurov brez dodatkov, z dodatki 2000 eurov in to je dovolj veliko za pripravništvo in lepo življenje. V ljubljanskem kliničnem centru lahko kot pripravnik pregledaš bolnika, mu posnameš EKG, opravljaš vizite pod nadzorom… V drugih bolnišnicah po sloveniji pripravniki lahko delajo veliko bolj samostojno.
Zelo koristna izkušnja je, če del pripravništva opraviš na urgenci, kar pa ni težko, ker tja jih ne gre veliko. Meni za to nikoli ni bilo žal.
Pisna vprašanja na izpitu za predmet Humana genetika
1. Napiši primer encimopatije!
Encimopatija je bolezen, kjer gre za defekt encima – ta je abnormalen ali pa ga sploh ni. Poznamo aminiacidopatije
(fenilketonurija, tirozinoza, alkaptonurija, albinizem, hiperglicemija, bolezen javorjevega sirupa, histidinemija, hiperprolinemija, cistinoza),
lizosomopatije,
galaktozemija,
Lesch-Nychan sindrom…
Fenilketonurija je bolezen, ki se deduje AVTOSOMNO RECESIVNO. Je model za študij presnovnih bolezni, lahko jo tudi »zdravimo« (s primerno dieto). Tu gre za pomanjkanje fenilalanin hidroksilaze (fenilalanin ® tirozin), zato je povecana koncentracija fenilalanina v krvi, likvorju, slini, tkivih. V krvi je koncentracija tudi 20krat vecja kot normalno. Bolniki so mentalno retardirani (znižana je mielinizacija v CŽS). Ker ne poteka oksidacija fenilalanina v tirozin (postane esencialna AK), skuša organizem nadomestiti ta proces s povecano transaminacijo in pretvorbo v fenilmlecno, fenilocetno in fenilpiruvicno kislino. Spoznamo jo že zgodaj v otroštvu z dokazovanjem vecje koncentracije fenilalanina v krvi. Za terapijo je koristna dieta z malo fenilalamina (to sta leta 1955 ugotovila Armstrong in Tyler). Poleg klasicne fenilpiruvicne oligofrenije poznamo še fenilalaminemijo (zvišana koncentracija v krvi), brez simptomov – ni mentalne prizadetosti.
2. Razloži posledice metabolnega bloka!
Genska mutacija encima povzroci metabolni blok. Normalno poteka reakcija takole:
A ® B ® C ® D Vsako stopnjo katalizira dolocen encim – ce pride do mutacije, pride lahko do metabolnega bloka.
1. Posledica je kopicenje vmesnega produkta (denimo C) v krvi, tkivih
2. zmanjšana je koncentracija koncnega produkta
3. nastane nenormalna beljakovina
4. zvišana koncentarcija v urinu
5. nastanejo sekundarni metabolicni bloki (pleotropni ucinek mutacije, zaradi sklopljene reakcije)
3. Lizosomska encimopatija – primer
Tay-Sachs (kopicenje GM2 gangliozidov v CŽS in perifernih živcev, pomanjkanje heksozaminidaze A, mentalna zaostalost, krci, slepota, smrt v dveh letih od rojstva dalje), Hunter s. (mukopoliasaharidoza II, X vezano recesivno), Hurler (mukopolisaharidoza I) s., bolezen celic… , Niemann-Pick = sfingomielinska lipidoza; Sandhoff bolezen je Gm2 gangliozidoza, pomanjkanje heksozaminidaze A in B, mentalna zaostalost, krci, slepota.
Lizosomska encimopatija je pretirano kopicenje neke snovi (jetra in CŽS) v lizosomih zaradi okvare encima. Primer je glikogenoza tip II – Pompetova bolezen, kjer je okvarjena alfa-1,4-glukozidaza. Bolezen se pokaže med rojstvom in šestim mesecem, ko zacne otrok zavracati hrano, bruha in je hipotonicen. Obcasno je dispnoicen, cianoticen ter hudo mentalno retardiran. Umre v 1.letu življenja (kardiomegalija in motnje EKG). Deduje se avtosomno recesivno. Glikogen se nabira v lizosomih zaradi pomanjkanja alfa-1-4-gllukozidaze. Lizosomske encimopatije se v glavnem dedujejo avtosomno recesivno.
4. Dedne anomalije pri hiperholesteremiji!
Hiperholesterolemija je dedna bolezen, ki se deduje avtosomno dominantno, multifaktorsko. Gre za spremenjene LDL receptorje in sicer se zmanjša št. LDL receptorjev ali so okvarjeni, tri vrste: 1. ni receptorja, 2. receptor okvarjen, 3. defektna internalizacija. Posledica hiperholesterolemije so ateroskleroza, tromboza.
5. Kako si razlagamo pogostnost mentalnih retardacij pri razlicnih genskih anomalijah?
Do mentalnih retardacij pride zaradi nabiranja snovi v CZS ali zaradi delovanja snovi, ki so v krvi v preveliki koncentraciji v krvi in pridejo v CŽS in tam delujejo škodljivo z vplivom na metabolizem CŽS:
6. Bistvo nepravilnosti koagulacije
Koagulacija je proces, kjer je udeleženih 13 faktorjev in gre za nekakšno encimsko kaskado, ki na koncu povzroci strditev krvi. Vsaka stopnja kaskade pa je pod kontrolo encima (enega gena, ki doloca encim) pod geneticno kontrolo in prirojena hemoragicna stanja so posledica dedno dolocenih okvar sinteze teh dejavnikov. Poznamo vsaj 20 dednih nepravilnosti.
7. Katere hemofilije se dedujejo avtosomno?
To so
– manj huda oblika hemofilije A in sicer von Willebrandova bolezen ali vaskularna hemofilija (tudi tu primanjkuje faktorja VIII, vendar ga ni nikoli tako malo kot pri hemofiliji A)
– afibrinogenemija (manjka faktor I)
– hipotrombinemija (manjka faktor II)
– pomanjkanje Stuartovega faktorja (faktor X)
– pomanjkanje Hagemanovega faktorja (faktor XII)
– hemofilija A (faktor VIII), hemofilija B (faktor IX) – dedovanje na X vezano
8. Posledice pomanjkanja glukoza-6-fosfatne dehidrogenaze za eritrocite
Na X vezano dedovanje. Zaradi pomanjkanja tega encima pride do hemolize – eritrociti hemolizirajo. Mehanizem nastanka še ni poznan. To je zelo razširjena bolezen in sicer se razvije hemoliticna anemija, ce je obcutljiva oseba izpostavljena nekaterim agensom (zdravila – primakvin, antibiotik Furadantin, virusne inf., inf. hepatitis, inf. mononukleoza, bakterijska pneumonia). Bistvo je: glukoza-6-P se normalno pretvori v 6-fosfoglukonat. Pri tem se NADP reducira v NADPH, ki je pomemben v reakciji z glutationom za zašcito pred oksidativno poškodbo. Bolezen prevladuje v podrocjih z malarijo – heterozigoti imajo selekcijsko prednost. Poznamo 400 variant bolezni, vecina je susbstitucij ene same AK. Deduje se spolno vezano – dominantno. Obcutljiva oseba dobi glavobol, vrocino, vrtoglavico, bolecine v ledvenem predelu, bruhanje. Pojavi se hemoglobinurija 1-3 dni – zlatenica – hepatosplenomegalija – smrt v 1 do 2 dneh ali ozdravljenje s pomocjo transfuzije. Ti eritrociti so manj rezistentni na oksidativno poškodbo.
9. Vrste porfirij
Porfirije so hepaticne in eritropoeticne oblike (avtosomno dominantno). Tu gre za mutacijo v katabolnih genih in sicer v operatorju. Nezadostna sinteza hema, bolniki so anemicni in težijo k pitju krvi (psihiatricne motnje). Ta bolezen je verjetno izvor mitu o vampirjih. Zaradi napak v sintezi hema je prevec vmesnih snovi v tvorbi hema – te snovi so »porfirini«, ki se kopicijo.
Hepaticna – primer je intermitentna porfirija švedskega tipa, izzvana z barbiturati, sulfonamidi, alkoholom, emocionalnimi motnjami. V urinu najdemo delta-aminolevulinat (delta-ALA), porfobilinogen – rdec urin. Pod UV žarki fluorescira urin rdece. Bolecine v trebuhu, nevrološki sindrom.
Eritropoeticna – južnoafriški tip, tu gre za fotosenzibilnost kože na izpostavljenih delih. Že majhne poškodbe povzrocijo erozijo kože, v kateri se nalagajo porfirini.
10. a) akatalazija
b) kateri gen doloca, kako dolocamo prizadete?
Akatalazija je redek recesiven znak. V eritrocitih ni encima katalaze, ki cepi H2O v O2 in H2O2, ki je toksicen.
b) Homozigotni gen, recesivni znak, redek. Z merjenjem krvne katalaze ugotovimo 3 vrste posameznikov – homozigoti za normalne gene z normalnimi kolicinami necima, homozigoti za gen, ki doloca akatalazijo brez encima v krvi, heterozigotni posamezniki z intermediarnimi vrednostmi encima.
11. Kaj je naloga farmakogenetike?
Prepoznavanje dednih nepravilnosti, ki v normalnih okolišcinah povzrocajo majhne, neopazne poškodbe, pri jemanju dolocenih zdravil pa se pokažejo resne okvare. Okvara nastane zaradi pomanjkanja encima, ki sodeluje pri presnovi zdravila – zadrži se detoksifikacija (upad razgradnje) zdravila v netoksicen metabolit, ki se izloci. Ta se torej ne detoksificira, ostane v povišani koncentraciji v krvi – toksicni ucinki pridejo do izraza, ali pa gre biokemicna razgardnja po drugi poti, ki da še bolj strupene presnovke. Zdravila, ki so znana, so H2O2, izoniazid (TBC), sukcinilholin, Primaqin, antikoagulansi, anestetiki (Halotan).
12. Kaj je genska bolezen?
cisticna fibroza
To je bolezen, ki jo povzroci mutacija enega samega gena. Primer genske bolezni je srpastocelicna anemija. Genske mutacije so tockovne mutacije in sicer gre lahko za substitucijo, delecijo, adicijo, inverzijo oz. duplikacijo. Pri srpastocelicni anemiji gre za substitucijo in sicer glutaminsko kislino na mestu zamenja valin – to pa povzroci nastanek popolnoma drugacnega eritrocita (srpasta oblika) – manj odpornega – hemoliza.
13. Kako dolocamo proge na kromosomih?
Proge na kromosomih dolocamo tako, da jih obarvamo z razlicnimi barvili, oziroma toplotno denaturiramo. Poznamo proge:
1. Q proge – tu obarvamo s kinakrinom (quinacrine) in te proge fluorescirajo, ce jih osvetlimo z UV žarki
2. G proge – barvamo z Giemso – poprejšnje kromosome obdelamo
3. R proge (Reverse) – toplotna denaturacija kromosomov. Tu je vzorec prog reciprocen vzrocu prog Q,G.
4. Proge T – denaturacija s toploto. Pojavijo se na terminalnem delu kromosomov z … oranžno.
5. Proge C (constitutive) – dokazujemo nekatere vrste konst. heterokromatina
– najdemo jih v predelu centromera
– jih lahko ni
– kratkih krakih avtosomov
Za antenatalno diagnostiko.
14. Somaticna hibridizacija
Somaticna hibridizacija je pomembno odkritje v genetiki in je veliko pripomogla v napredku zlasti citogenetike. Somaticna hibridizacija pomeni zlitje dveh somaticnih celic v hibridno celicno linijo, ki ima kromosome od obeh celic v enem samem jedru. Torej gre tu za križanje somaticnih celic in dobimo hibride, zmožne življenja. Lahko je spontana ali pa jo povzrocimo npr. z virusom SENDAI – ta je primeren predvsem zato, ker njegova zmožnost povzrocati celicno fuzijo v lipoproteinski ovojnici virusa ni prizadeta, ko unicimo njegovo infektivnost. Hibridizacijo zacnemo z mešano kulturo dveh parenteralnih linij, za katere je znacilna prisotnost markerskih kromosomov. Te pa ima le ena od obeh linij. Po nekaj dnevih, tednih ugotovimo prav prek njih nastanek hibridov z velikim številom kromosomov in markerskim kromosomom staršev. Hibridi rastejo hitreje od ostalih celic. Nastane frakcija celic, ki jo lahko kloniramo – selekcijska prednost hibridov. Tu kromosomi v okviru ene vrste med dvema pocasi izginjajo in sicer je nakljucno izg. in majhno – intraspec. hibridi. Pri interspecijskih hibridih (podgana, miš) – križanje dveh razlicnih vrst pa se kromosomi ene vrste hitro izgubljajo in veliko – npr. pri hibridizaciji mišjih, humanih kromosomov se zgodi, da izginjajo humani kromosomi.
15. Kaj so to »prenašalci«? Kako jih dolocamo?
18. Navedi primer oz. kakšne so posledice non-disjunction kromosomov!
Posledice so nastanek nenormalnih gamet. Pri mitoticnem non-disjunction nastanejo mozaiki. Pri mitoticnem non-disjunction so gamete XXYY, 00, XXXX. Pri mejoticnem non-disjunction pa gamete XX, XY, 00. Pride do razlicnih sindromov.
Non-disjunction v spermatogenezi
jajcna celica (normalna) spermiji
x 0 x0 Turnerjev sindrom
x xy xxy Klinefelterjev sindrom
x xx xxx super ženska
x yy xyy super moški
Non-disjunction v oogenezi:
x y
xx xxx xxy
0 x0 y0 (smrt)
To je primer non-disjunction sp. kromosomov. Poznamo pa še non-disjunction avtosomov (trisomija, monosomija). Poznamo trisomijo 21. kromosoma – Mb. Down, trisomija 13 – Patau sindrom, trisomija 18 – Edwardsov sindrom.
19. Opredeli pomen kromosoma Philadelphia!
Philadelphia kromosom je znacilen za kronicno mieloicno levkemijo. Nastane s translokacijo med 22. in 9. kromosomom, to pa spremeni kariotip. Ta kromosom najdemo v krvnih celicah, celicah kostnega mozga. Ta kromosom je posledica translokacije. Pri 15 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} so našli še kromosom C in odsotnost Y kromosoma pri moških ali pa celo dva Ph. kromosoma.
20. Dedne anomalije pri talasemijah
Talasemija se prenaša avtosomno recesivno. Onemogocena je tvorba Hb v zadostni meri (kolicinsko) – zmanjšana je sinteza ene od obeh verig HbA alfa, beta, lahko pa tudi drugih HbD2 (delta), HbF (gama). Gre za kvantitativno motnjo.
Talasemija alfa
major – zmanjšana sinteza alfa verige – prizadeti so vsi Hb (HbA, HbA2, HbF, HbE) – smrt. Pojavlja se tehamerni Hb(Bart(gama4))
minor – blaga oblika s povecano kolicino HbBart ali HbH v otroštvu z zvecano krhkostjo eritrocita. Kolicini HbA2 in HbF2 sta normalni.
Talasemija beta – bolj pogosta, minor ni nevarna, zmanjšana tvorba beta verig
major (Coolujeva anemija ?) – prizadet HbA, ostali ne, HbA nadomesti HbA2, HbF. Spoznavna je že v 1. letu. Otrok je febrilen, anemicen, slabo raste. Prizadeto je srce, jetra. Gre za anemijo. Hb je neenakomerno porazdeljen – eritrociti propadejo že v mozgu. Redko je preživetje do pubertete.
21. Navedi razrede in vrste talasemije
Locimo alfa in beta talasemijo, poleg tega pa še delta in gama, glede na to, katera veriga se ne sintetizira v zadostni kolicini – gre za kvantitativno motnjo. Poznamo pa še vrste talasemij znotraj posameznega razreda in sicer locimo talasemijo major (to so homozigoti) in pa talasemijo minor (heterozigoti). Oblika major je hujša – minor pa manjše motnje v krvi.
Talasemija je razširjena predvsem v Aziji. Vzrok zmanjšane sinteze Hb je v deleciji strukturnih genov ali mutaciji strukturnega gena.
Hb A (alfa 2 beta 2)
Hb A2 (alfa 2 delta 2)
Hb F (alfa2 gama2)
Hb E (?)
22. Pojasni nastanek srpaste anemije – vzrok!
avtosomno recesivno, missense mutacija
Sprasta anemija je hemoglobinopatija. Kvalitativna motnja Hb, ne kot pri talasemijah, kjer je motnja Hb kvantitativna. Vzrok srpaste anemije je v genski mutaciji (strukt. gen): substitucija na 6. mestu se glutaminska kislina zamenja z valinom. To povzroci spremembo konfiguracije – spremembe v oksigenaciji in zvišana krhkost eritrocitov. HbS je v deoksigeniranem stanju manj topen, zato kristalizira in nastaneta mehanicna poškodba membrane eritrocita in intravaskularna hemoliza, zlasti v mikrocirkulaciji. Prednost tega hemoglobina je vecja odpornost proti okužbi s Plasmodium, kar je razvidno tudi iz geografske razširjenosti teh vrst anemij. Pri znižanem p02 je vec sprastih eritrocitov, ki nimajo tako velike zmožnosti vezanja kisika – pride do hemoliticne anemije – še bolj pade pO2, še vec srpastih e – koagulacija, infarkti, trombi, molekule HbS tvorijo taktoide (?). Heterozigoti HbA, HbS – vecja odpornost proti malariji, homozigot – bolezen.
Missense mutacija: HbC, lizin na mestu 6, relativno pogosta mutacija.
23. Dedovanje HLA
Ker so vsi štirje lokusi HLA tako tesno povezani, se tudi dedujejo skupaj – ležijo na 6. kromosomu na krajšem kraku. Taka skupina genov je HLA-haplotip. Dedovanje je kodominantno. Dolocamo le antigene HLA-A, HLA-B. Produkte genov HLA skoraj vedno lahko dolocimo, zato delamo HLA-tipizacijo v primerih spornega ocetovstva.
24. Vzroki za nastanek avtoimune bolezni:
1. pojav sekvestriranih antigenov (telo teh ne spozna kot sebi lastne)
2. sprememba v kolicini antigenov
3. spremembe lastnih antigenov (infekckije, vnetja, travme)
4. pojav prepovedanih klonov ly (limfocitov)
5. genetska predispozicija
revmatoidni artritis
25. Polimorfizem pri HLA-sistemu
Vsak od genov HLA se pojavlja v številnih alelih. Je najbolj polimorfen imunogeneticni sistem pri cloveku. Sistem HLA v ožjem smislu so štirje med seboj povezani geni HLA-A, HLA-B, HLA-C (ti vsi so HLA I), HLA-D (HLA II). Prvi razred antigeni na vseh celicah z jedrom. Produkte njihovih alelov razvršcamo v štiri skupine antigenov. Ti so imunogeni za osebo, ki jih nima. Poleg štirih obstaja še peti gen – produkti tega so povezani s prod. D in zato je HLA-DR (related). Je pa še DP, DQ. Ti so na antigen prezentirajocih celicah, B celicah nekaterih T. Najvec jih je na limfocitih, drugace pa so v vseh tel. celicah. Izovejo nastanek citotoksicnih protiteles. Aleli so številni.
26. Avtosomno dominantno dedovanje
Ucinek spoznamo v homozigotnem in tudi heterozigotnem stanju. Prenašalec je vedno heterozigot. Gen je redek – homozigotnost je redka (oba starša morata imeti dva enaka gena). Vecina bolnih je heterozigotov.
1. Vsaka prizadeta oseba ima enega od staršev tudi bolnega.
2. Prizadeti heterozigoti, ki porocijo normalne osebe imajo v povprecju enako število bolnih in prizadetih otrok.
3. deklice in decki so prizadeti v enaki meri
4. normalni osebki ne prenašajo nenormalnosti naprej
Ker imamo majhne družine, so vsi prizadeti ali vsi bolni. Huntingtonova horea, Marfanov sindrom, porfirija, von Willebrandova bolezen, miotonicna distrofija, barvna slepota, retinoblastom, aplazija mrežnice, nevrofibromatoza
27. Spolno omejeno dedovanje
Gre za avtosomno dedovanje, na katerega vpliva spol ali pa je omejeno na spol. Za razliko od spolno vezanega se tu lahko prenaša z oceta na sina. Razlocimo popolno, nepopolno ded. Pri moškem: zajcja ustnica, Hirschprungova bolezen (kongenitalna stenoza pilorusa), plešavost pred 40. letom
pri ženski: tirotoksikoza, preklano nebo
28. Kakšna je možnost, da bo otrok prizadet, ce je eden od staršev heterozigot za neko recesivno bolezen?
Otrok ne bo prizadet, ce je eden od staršev heterozigot, ce pa sta oba starša heterozigota, pa je možnost ¼ (25 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}).
29. Zakaj Mendla ne moremo direktno aplicirati na cloveka?
1. na cloveku ne moremo delati tako preizkusov kot na rastlinah
2. potrebno je daljše opazovanje
3. premajhno število potomcev
4. epistaticni (nadrejeni) geni, medsebojni vplivi
30. Kaj moramo vedeti pri preucevanju rodovnika z avtosomno recesivno boleznijo?
Recesiven gen se izrazi samo, ce dobi potomec gen od obeh staršev. En sam nepravilni gen se ne izrazi, ker je njegov alel dominanten. Torej so bolni le homozigoti, heterozigoti pa so zdravi in tudi potomci so normalni, le ce se heterozigot poroci s heterozigotom, je možnost 25 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} za prizadetega potomca. Heterozigoti so tu prenašalci. Gen za recesiven znak prehaja skozi vec generacij heterozigotov in ga sploh ne zaznamo.
1. vecina prizadetih otrok so otroci na videz normalnih staršev
2. 1/4 otrok je prizadetih
3. decki in deklice enako
4. prizadete osebe, homozigoti, ki se porocijo, imajo na videz normalne otroke
mukoviscidoza, lipidoza, talasemija, srpasta anemija
ne gre se toliko za sam študij.odločitev biti zdravnik, pomeni sprejetin tak način življenja.nikar si ne misli, da te po 6 letnem študiju čaka konec učenja! stažiranje in specializacija pomenita-dopoldne delo v bolnici, nato študij doma do večera! prav tako po opravljeni specializaciji….učenje se ne neha! moja sestrična je mlada kirurginja.samo v bolnici še živi, doma je ni skoraj nič, stric in njegova žena sta obupala, da bosta kdaj imela vnuke:če bo v operacijski koga spoznala, sicer pa ne….pravita.sestrična dela dopoldne, potem je prosta 4 ure in on 20-ih mora biti spet nazaj v bolnici, nato dežura do jutra inn potem redno dela do 16-ih..Sem iz zdravstva, naša klinika je učna baza.poznam ogromno mladih zdravnikov, ki pridejo na kroženje.če ima kdo otroka pred 30-im letom, ga vzgajajo stari starši, ker se sicer res ne izide.poslušaj raje tvoje starše! razen, če se ne misliš odreči svoji družinici, otrokom! ta poklic je samo za izredno ambiciozne ljudi! misliš, da boš kot kirurginja delala od 7-15? v bolnici bošvsak dan tudi 3 cele vikende na mesec,najmanj 6 -8 dežurstev,… mogoče se poklic kirurginja sliši lepo, ampak pojdi si enkrat pogledat, kako to izgleda! ali preneseš vonj po krvi, po ožganem tkivu,…? preneseš smrt? televizija ali pa realno življenje-100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} razlika.moje mnenje-medicina ni za ženske, predvsem pa ne kirurgija! pa nisem starokopitna.