Študij psihologije
Pozdravljeni
Sem v tretjem letniku Gimnazije Bežigrad in že zdaj razmišljam o študiju za katerega se bom morala odločiti naslednje leto.
Zelo me zanima študij psihologije, vendar letos zaradi gripe niem mogla na informativne dneve.
Zanima me katere maturitetne predmete mi priporočate in kako visok je prag za vpis na omenjeni študij?
Potrebuješ kakšne posebne karakterne značilnosti, ki bi ti pomagale pri tem študiju in kasneje pri poklicu? Predvsem me zanima klinična psihologija?
Kakšen je študij na splošno, glede zanimivossti in težavnosti?
Vem od parih ljudi ki so študirali v Sloveniji psihologijo in so bili zelo razočarani. Rekli so da je totalno zastarela, zastarele tehnike, suhoparno, teorije še izpred 100 let nobenega teoretičnega znanja polno nekih starinskih tekstov in precej zahtevno. Ti dve osebi sta se potem prepisali na Dunaj študirata sedaj psihoterapijo tam in sta rekli da je čisto drugače, da jima je veliko bolj všeč ker je študij moderen, da so tudi profesorji tam drugačni, jim bolj pomagajo, je tudi dosti teoretičnih vaj itd…
Razmisli no, malo še povprašaj, kot že rečeno sama sem slišala dosti kritik v sloveniji za študij psihologije.
Največ si lahko prebereš tukaj
http://psy.ff.uni-lj.si/slo/Predstavitev
Imaš predmetnik in kratko predstavitev.
Pred 4 leti, ko sem se sama vpisovala na omenjeni študij je bil prag za vpis dokaj visok. Matura šteje 60{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}, uspeh v 3 in 4 letniku 40{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}. Razpisnih mest je mislim, da letos 80 za redni študij.
Za vpis na študij psihologije je obvezna pri maturi Psihologija, drugi predmet vsaj pred štirimi leti ni bil določen.
Dodiplomski študij traja 3 leta. potem greš lahko na magisterij in doktorski študij. Če se želiš spacializirati za klinično psihologijo moraš opraviti še določen del izobraževanja iz medicine.
Meno osebno je bil študij psihologije zelo velik izziv in predvsem zelo razgiban. Ni en sam dril, veliko imaš vaj in seveda tudi obvezne prakse v vseh letnikih.
Karakterne značilnosti niso posebno izpostavljenje, razen veselja do dela z ljudmi. Veliko teh značilnosti pa se tekom študija lahko poravi in predvsem jih na novo pridobiš oz. izoblikuješ. Dodobra ti študij izoblikuje osebnost, samozavest in tudi zavedanje o sebi in drugih.
V enem stavku, študij je zanomiv, razgiban, veliko imaš kariernih možnosti in predvsem zelo veliko tudi izbirnih znanjih predmetov.
Srečno pri izbiri.
No v vsakem primeru bi jaz rekel, da ti da študij psihologije ogromno ogromno dobrega in tega sploh ne opaziš, dokler se potem čez nekaj let ne meniš z nekom, ki tega “dobrega” nima do takrat itak sploh ne vidiš razlike.
Jaz bi najprej opozoril na to, da je psihologija ZNANSTVENA veda, kar pomeni, da se trudimo bit znanstveni. in to pomeni, da se s problemom duševnih procesov, osebnosti, obnašanja itd… ukvarjamo na znanstven način (in ne na kak drug mambo đambo energije pa podobne popularne pogruntavščine način). to čist praktično pomeni, da ne filozofiraš o tem, kako se otroci igrajo, ampak da jih gledaš, pa šteješ kokrat je primu za igračo pa delaš črtice pa črtice šteješ in potem računaš težke račune 8pa ne matematične) in na koncu nardiš teorijo o tem, kako se otroci igrajo. Ni nujno, da so primer ravno otroci. in to delaš do diplome oziroma se učiš, kaj so že eni drugi prej prešteli in kako so si to razložli in mimogrede kaj zelo zanimivega zveš o človeški pa tudi konkretno svoji osebnosti. (zraven pa ogormno računaš) in tega zanimivega je ogromno in se mi zdi, da bi mogli vsi vedeti pa vsi poznat, ker dost hitro ugotoviš, da stvari sploh nisto takšne, kot si si do takrat predstavljal…no problem pri tem je, da lahko zapadeš v neke vrste začasno osebnostno krizo, ker se psihologija kot veda trudi čim več stvari pojasnit z nekimi drugimi stvarmi in potem ko so vse stvari pojasnjene se zgodi, da lahko podvomiš o svoji svobodni volji pa te vse kar malo začasno iz tira vrže (tako da ne verjet vsega, kar ti pravijo )
Drugače pa priporočam sto procentno, to je najboljša stvar ever.
Tisti, pa, ki govorijo, da gre folk psihologijo študirat, da bi sam sem pomagu pa da bi svoje probleme reševal, naj mi pa pokažejo tiste druge, ki so šli kaj drugega študirat zato, da bi meni pomagali (jim bom takoj poslal številko mojga tekočega računa). še…
moje mnenje o tem študiju je takole…
Precej je odvisno od tega zakaj se npr. učiš snov – če študiraš za oceno, potem boš od psihologije dejansko bol malo odnesla. Mogoče kakšen model nečesa tukej pa par avtorjev tam, sam bo vse bolj kot ne faktografsko…
Če bi hotu človek kar se da največ odnest od vsega skupej bi se moral zavedati da se uči in spoznava posamezne sklope psihologije zaradi njih samih in da je več vredno če ti snov razumeš in ozavestiš in jo znaš povezvat z drugimi, ter si ustvariš lastno kritično mnenje o vsem skupaj.
Samo na žalost je tako da princip ocenjevanja pri večini predavanj tega ne dopušča oz. ne upošteva. In tako je pri nekaterih predmetih še zmeraj eden lažjih načinov da uspešno opraviš izpit, če plonkaš 100 na uro. Če pa ne plonkaš, pa obstaja zelo velika verjetnost da kljub temu da mogoče razumeš snov, po Gaussu padeš na levo stran grička (ker je večina pač preplonkala tiste letnice in definicije). In potem se ti zdi blesavo (ker se v tem sistemu kot indikator tvojega znanja pač smatra tista številka v indeksu-pridobljena tako ali drugače…)
hja.. malo me je zaneslo.. pač eno tistih področij , psihologija pač
Za maturo vsekakor Psihologija, pa katerikoli po želji poleg.
Prag je dokaj visok, samo, če ga primerjaš z vpisom na medicino i nštudijem psihiatrije pa ni krize. Pa še delo psihologa in tudi kliničnega psihologa je veliko manj kompleksno, kot delo psihiatra.
Vsekakor pa lahko dodobra izoblikuješ svojo osebnost. Dobra stran psihologije. Mora te pa zanimati in motivirati.
Hej!
Po novem bolonjskem sistemu je študij psihologije narejen na 3+2+2, pri čemer moraš za opravljanje samostojne psihološke prakse (in dosego enake stopnje izobrazbe, kot je sedaj 4-letni študij) opraviti 1. in 2. stopnjo.
Več o 1. stopnji: http://psy.ff.uni-lj.si/slo/Dodiplomski_{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}C5{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}A1tudij/Novi_prvostopenjski_program
Več o 2. stopnji: http://psy.ff.uni-lj.si/slo/Magistrski_{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}C5{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}A1tudij/Novi_drugostopenjski_program
In general… največ informacij boš dobila na http://psy.ff.uni-lj.si/slo/
Smeri:
Na 1. in 2. stopnji ni smeri, v neki meri pa so prisotni izbirni predmeti, ki jih izbereš iz nabora in si študij tako prilagodiš svojim poklicnim željam. Ti predmeti so dost pestri.
Nazivi:
1. stopnja: diplomirani psiholog (UN)
2. stopnja: magister psihologije
Zaposlitev:
V klinični psihologiji je možnosti za zaposlitev ogromno, ker zaenkrat kliničnih psihologov v bolnišnicah in zdravstvenih ustanovah še vedno manjka. Klinični psiholog sicer ni popolnoma enakovreden psihiatru, je pa nepogrešljiv del zdravljenja psihiatričnega bolnika in predvsem veliko manj obremenjen z res kompeksnimi primeri.
Zanimiva je tudi forenzična psihologija, kjer je tudi še vedno veliko možnosti zaposlitve.
S forenzično psihologijo se pri nas ukvarja Peter Umek, tako da ga malo pogooglaj, bi pa (tko čist po filingu) rekla da je v SLO zaenkrat veliko teorije in bolj malo prakse, če prav je prakse kar nekaj, za moje mnenje še vedno premalo. (kot tudi še na marsikaterem drugem področju).
Če boš imela še kakšno vprašanje pa kar na dan z njim
_________________
Evo, še ena povezava:
http://www.lanita.eu/biography.htm
Diplomsko delo, v katerem je študentka raziskala poklicne možnosti diplomiranega psihologa v SLO.
Klinična psihologija in general je tista, pri kateri se ukvarjaš z ljudmi, ki imajo zdravstvene težave, vendar se znotraj te veje, delo psihologa deli še na ful področij in smeri pri terapijah.
Drugače pa večina študentov pride z željo po zaposlitvi v klinični sferi (tudi sama), a se tekom študija povsem premisli in zaplava v nova področja, ki jih povlečejo veliko bolj. Pomembno je predvsem da tudi ob študiju delaš (pa magari prostovoljno), da si iz prakse pridobiš tisti del izkušenj, ki ti jih študij ne žalost ne bo dal, kljub nekaj prakse in veliko vajam. Mednje spada tudi razčiščevanje vloge sebe kot psihologa.
Imaš pa ob tem vse možnosti, da zudi samo sebe razviješ v osebnost, ki bo skozi življenje šla z dvignjeno glavo.
Na maturi obvezno psihologijo. Tudi sama maturantska psihologija, vsaj za mene ni bila zahtevna.
Za službo in dobro plačo ter kariero veliko možnosti, hvala bogu še vedno tudi v današnjih časih.
_________________
Tukaj si lahko prebereš
Jz sm na psihologiji pa me vpraši kar hočeš
Na kratko: omejitev je velika, ampak se da. študij ni ful težak, čeprav se izredni študentje kar malo pritožujejo. Redno je lažje. Dosti je obveznih vaj in pisanja poročil ter osebnostnih testov, če ti je to všeč.
Je pa meni ful zanimivo in mi ni žal, da sem lša to študirat. In kmalu bom končala. Jupiiiiiiii
Psihologi delajo na tako različnih delovnih mestih, da imaš res fulll možnosti zaposlitve
Dela lahko milijon stvari, v bistvu, psihologe ponucajo za vse Od takih običajnih delovnih mest, npr. učitelj psihologije, svetovalni delavec na šoli, klinični psiholog v zdravstvenem domu in bolnišnicah, pa do kaknih malo bolj nenavadnih – npr. na RTV-ju v otroškem in mladinskem programu, veliko jih je v policiji in kriminalistiki itd. …
O omejitvi nisem več na tekočem (nazadnje pred dvemi leti je bilo mislim, da okrog 90 točk).
Na maturi definitivno psihologija ostalo ni pomembno
O težavnosti študija ti lahko povem iz prve roke, ker sem letos absolventka psihologije. Veliko je sprotnega dela, ker je ogromno pisanja nekih poročil. Ta poročila večinoma niso pretirano težka, malo jih je takih, da so res zahtevna, ti pa vzamejo veliko časa.
Zdaj o težavnosti pa tako. Načeloma jih malo ponavlja kak letnik, je pa res, da je itak že taka selekcija, da so izbrani res tisti najbolj pridni. Izpitov in kolokvijev je dosti. Zares težki so recimo samo trije izpiti, za katere rabiš res ogromno učenja. Ampak takšni so na vseh faksih. Mislim, da za tiste, ki so redno sprejeti, ni nobenih težav. Če se pa vpišeš izredno, pa obstaja možnost, da če narediš pogoje za drugi letnik, se lahko potem prepiše redno. Vsaj nekaj mojih sošolk je to naredilo, ne vem pa, če se še vedno da. Se je treba pozanimat.
Primerjava npr. s pravom – učenja je bistveno manj, predvsem piflanja na pamet. Meni se zdi lažje, mislim pa, da je to odvisno tudi od tega, koliko ti določeno področje leži in te zanima. Meni bi se bilo učit pravo muka, psihologija mi je v veselje..
Ma dajte mir s tem, kok je težko na psihologijo pridt. Če imaš čist malo boljši kot povprečen uspeh v gimnaziji in na maturi, prideš gor brez problemov.
Maturo bo pa itak vsak, ki je vsaj malo povohal snov, pisal najmanj 25 pik. Tle ni debate. Če pogledaš še malo bolj in je kakšna točka več, si lahko gor. Ne jo strašit.
Pozdrav vsem.
Sem absolventka psihologije, zato lahko povem kako jaz stvari vidim. Moja edina želja je bila vedno le psihologija. Prvo leto nisem prišla na redni študij. Naslednje leto sem šla izboljševat maturo, pa mi je zmanjkalo 0,6 pike. To je bil zame velik udarec. Pa sem bila v gimnaziji pravdobra, maturo sem pisala 25 pik. Rabila bi bit odlična in matura vsaj 26 pik.
Pri maturi je potrebno tud veliko sreče, da npr. pri zgodovini dobiš prav tiste teme, ki jih najbolje obvladaš. Ker poznam primer po uspehu veliko slabše kolegice, s katero sva pisali zgodovino z enako oceno, zato ker so bile teme prav tiste dve, ki se jih je ona morala zelo dobro naučit za popravni!! In to so bile edine dve temi, ki jih je sploh znala. Jaz sem seveda poleg psihologije izbrala še zgodovino, ki mi je ležala.
Matura seveda ni težka, ampak je bolj problem v nefleksibilnosti ocenjevalcev. Tisto drugo leto so pol razpisali izredni študij, ki ga razpišejo vsake tri leta. V prvem letniku sem pol naredila vse izpite in sem pršla na redni študij, tko da lahko primerjam oba načina študija.
Jaz že ne bi študirala vsa leta izredno, če bi vedela kakšno je stanje. Dejansko študij ni vreden toliko- predavanja imaš ob vikendih, nekatere vaje tudi odpadejo- skratka kvaliteta rednega študija je veliko boljša.
Skoraj vsi izredni, ki so zdej absolventi, imajo še vse najtežje izpite za naredit (tud iz prvega letnika).
Dejansko ni vredno, ker ti izredni študij ne da skoraj nič. Moram pa vam povedat, da je ogromno računanja, samo ne klasične matematike (da se kdo ne prastraši) (tolk, da sem se spraševala al sem na psih. al kje), ker imaš v 1.letniku statistiko, v 2. in 3. pa psihometrijo. Omejitve se praktično vsako leto dvigujejo, tko da je to (žal) postal študij za odličnjake. Pa tudi ti odličnjaki dobivajo ocene od 6- 10.
A ja, pa še nekaj- ko si na koncu študiija in iščeš delo, razmišljaš drugače kot si na začetku študija. Kljub temu, da je bila to moja edina izbira, se mi zdej ne zdi tolk napačno tudi kaj drugega. Ker službo je pač nujno dobit. No v psihologiji jo dobiš, če se usmeriš v pravo vejo psihologije. Predvsem ne v šole in vrtce. Klinična psihologija zagotavlja veliko možnosti. Zato v tolažbo tistim, ki ne boste pršle na ta študij- če si tega res želite, se vpišite 1.letnik izredno, pol pa napnite vse sile in opravite vse izpite, pa greste redno. Drugače pa če vam še vedno ne uspe, se usmerite v podobna področja. Boste vidle, da boste ob koncu študija malo drugače razmišljale.
Bodite lepo, če vas še kaj zanima, pa vprašajte.
ŠTUDIJ PSIHOLOGIJE JE SUPER in ne zmeni se za budale ki pišejo tukaj da ni.
KLINIČNA PSIHOLOGIJA IN PSIHOTERAPIJA STA SUPER IN STA TUDI EDEN OD NAJBOLJ OBETAVNIH POKLICEV PRIHODNOSTI SAJ BO ZNANOST NAPREDOVALA.
NE SPRAŠUJ TUKAJ VEČ, SAJ SO VEČINOMA NEIZOBRAŽENE PRIMITVKE TISTE KI TI BODO NEKAJ NAKLADALE
AMPAK SE O ŠTUDIJU PSIHOLOGIJE POZANIMAJ NA FAKULTETI, KJER TI BODO PRIJAZNO VSE POJASNILI !
SREČNO, BODOČA PSIHOLOGINJA.
Mene pa samo zanima kako se upošteva uspeh iz 3. in 4. letnika?
Se gleda samo končno oceno ali vsak predmet posebej?
Ali je res da bodo s prihodnjim letom sprejeli še manj študentov?kako je pa s plačilom za izredni študij (koliko približno stane)
Sem v 2. letniku gimnazije in že nekaj časa vem da bi se zelo rada vpisala na študij psihologije. Zelo si želim delat z odvisniki ali problematičnimi najstniki. Kakšne so možnosti glede takih del?
hvala :))
Zivjo pomagite mi.. jaz sem koncala ekonomsko smer :@ -.- zdaj sem pauzirala leto in sem razmisljala kaj bi lahko upisala ampk me od skoz vlece za psihologijo (studij psihologije) sam se tok nemorm razumet na usaki strani drugace pise kej o tem rada bi da mi kdo pove kaksne mam moznosti da pridm gor kok je to let studij…? 
hvala v naprej
