Odločam se za didiplomski študij psihoterapije na SFU, študij mi izgleda zanimiv, vendar me zelo skrbi kako je z zaposlitvijo. Kje razen da odpreš privat se lahko zaposliš? Kako je v privat praksi je težko dobiti kliente. Če je kdo izmed vas psihoterapevt me zanima koliko klientov imate, je psihoterapevt sploh iskan poklic. Če je kdo študiral na tem faksu ali pozna koga, ki je, kakšen je študij, profesorji, je komu žal da se je odločil za ta faks…., kakršnekoli izkušnje , vsake informacije bom vesela.

Bivša sodelavka je študirala tam, je pa pred tem imela narejeno psihologijo (UNI) na UL, študij je trajal dolgo (ob delu). Zavedati se moraš, da moraš sama skozi psihoterapijo (mislim, da je rekla, da je imela cca. 300 ur), sedaj ima svojo prakso, a še vedno dela pod supervizijo. Pot je dolga, imeti moraš sposobnosti, voljo, vztrajnost, ni za vsakega, verjemi. Dobri psihoterapevtov so iskani, jih je pa zelooooo malo, zadnje čase je to moderno, imaš tudi več smeri (pot do naziva je pri nekaterih smešno kratka). Moja osebna izkušnja s psihoterapijo je dobra, mi je dala ogromno, a največ sem morala narediti sama. Sem imela pa v službi supervizijo, ki je bila katastrofa na polni črti, sem bila razočarana, ker je bila supervizorka doktorica znanosti, ki predava na fakulteti (eni od teh, ki ta študij ponuja).

Ti polagam na srce, prvo razmisli o študiju, če je res zate … Zadnje čase je vse preveč šalabajzerjev, ki  so krivi za diskreditacijo stroke. Ljudem lahko pomagaš ali pa jim zelo skodiš …

A ni cilj vsakega posameznika, da je privat in na svojem, da ni v podrejenem položaju? Česa se tako bojiš, da ne bi mogla imeti privat? Res je treba imeti stranke, sam plačevati davke in prispevke, a to se pričakuje od odrasle odgovorne osebe. Sicer čd ne maraš odgovornosti, ne rabiš it študirat in metat časa stran. Lahko greš za trgovko. V trgovino z oblačili Tedi, Kik …

Tu na MONu je potencialnih strank kolikor hočeš!

Vprašanje pa, ali imaš željo in znanja, da lahko pomagaš?

Študij cool. A kot je že nekdo napisal, da si dober je potrebno veliko samoiniciative in samomučenja.

Zaposljivost pa je druga stvar. Če si pridna in izstopaš, te bodo na faksu zadržali. Če si povprečna…pol ti ostane samo s.p.. Že več kot 20 let se ureja zakon o psihoterapiji in dokler bo lobij kliničnih psihologov, ki se bojijo lastne sence, tako močan, se to ne bo uredilo.

Za stranke boš morala kar delati, se oglaševati, biti iznajdljiva…in še pol ni tako kot nekateri pravijo.

V najboljšem scenariju…dober terapevt bo imela le max. 5 klientov na dan, od ponedeljka do petka, torej max. 25 na teden. Povprečna terapija je 50 evrov. Torej bo na teden zaslužil 1100. Nujno rabi supervizijo, kjer se cene začnejo pri 150. Torej mu ostane tedensko 950. Od tega odštej, stroške (telefon, elektrika, najemnina, prispevki, pisarniški material…), pa ti max ostane 300 evrov tedensko. Mesečno torej 1200 čistega. Če lahko s tem živiš…pa bolna ne smeš nikoli biti. Dopust pozabi…

Lahko dvigneš ceno imaš več klientov, ne hodiš na supervizije…ampak ni potem to na dolgi rok.

Jaz nisem imela sreče.

Jaz zaključujem dodiplomca na SFU. Imaš možnost potem nadaljevati magistrski študij tudi na katerem drugem magistrskem študiju (ta opcija ni izvzeta). Študij je v redu, določeni profesorji dobri, določeni malo manj. Nekako podobno kot na drugih študijih. Jaz sem bila predtem na FF.

Prakse je zelo veliko, psihosocialne, psihiatrične in psihoterapevtske. Zadnji dve prideta v poštev na specialističnem študiju, ki je vzporeden z magistrskim. Če imaš že 6. ali 7. stopnjo lahko vpišeš samo propedevtiko in potem nadaljuješ s specialističnim študijem (običajno se razpišejo sistemska, psihoanalitična in integrativna psihoterapija).

Če si poleg redno zaposlena (jaz sem) postane vse skupaj veliko bolj naporno. Izpiti so vsak mesec. Torej ko se en predmet zaključi je v roku dveh do treh tednov izpit. Predmetov je na letnik od nekje 16 do 22. Ker je ta študij prilagojen posameznikom, ki so redno zaposleni, to pomeni, da je manj kontaktnih ur predavanja predmetov in zato ne greš prav posebej v neko globino pri posameznih predmetih. Tukaj potem nastopi tvoja lastna motivacija, koliko se še želiš naučiti.

Kot psihoterapevtka boš zaenkrat lahko delala le privat. So pa opcije, da se zaposliš v socialnem varstvu recimo v javnem sektorju, vendar ne kot psihoterapevt. Jaz imam namen zamenjati službo in delati nekaj drugega, npr. v svetovanju. Sicer kot vidim takšnih služb ni v izobilju, ampak vseeno lahko pridobiš pomembne izkušnje z delom z ljudmi, kar ti bo definitivno koristilo pri psihoterapevtskem delu. Jaz sem trenutno več kot 3 leta osebna asistentka (delam z invalidi) in že tukaj dobiš veliko izkušenj, saj so marginalizirana skupina, velikokrat s pridruženimi duševnimi motnjami (tudi kot posledica hendikepa). Moraš biti zelo prilagodljiv, vedeti kje so tvoje meje, kako jih postavljati. In to vse spada tudi v psihoterapevtski proces, saj se pogosto soočaš z ljudmi, ki bodo testirali tvoje meje.

In nenazadnje študij traja veliko let, običajno več kot traja formalno izobraževanje. To pa je zato, ker je veliko ur prakse, študij ni poceni in veliko nas je zaposlenih. Zato se lahko razvleče na 7, 8 let (če vse narediš redno, traja vse skupaj 6 let ali 5 če vpišeš propedevtiko + spec.). Poleg tega moraš tudi sama plačati osebno izkušnjo. Torej specializiraš eno smer in običajno obiskuješ učnega terapevta iste smeri, kot jo specializiraš. Drugi pristopi nimajo tako strogih pravil kot jih ima npr. psihoanalitična. Če specializiraš psihoanalitično, moraš nujno hoditi k psihoanalitiku. Da zaključiš specialistični izpit pa je potrebno minimalno 220 ur osebne terapije. Seveda se terapija tudi (idealno) nadaljuje še naprej, ko dosežeš kvoto ur. Idealno za psihoterapevta je, da je tako v lastnem procesu kot tudi v redni superviziji. Ni to samo naložba v sebe in svoje delo, temveč tudi v kliente.

Kaj pa študij poslovne psihologije na SFU, študira kdo, je res vse v angleščini?

Odsvetujem.

Vržen stran čas in denar. Torej VELIKO časa in denarja.

Študij ni uradno priznan torej ni akreditiran prav tako ni tega poklica v slo.

Odsvetujem.

Službo dobiš povsod, takoj. Potreba po psihoterapevta je tako velik, če bi jih diplomiralo 300v enem letu, bi jih pograbili.

V vsakem ZD, v vsakem društvu, ki se ukvarja s človekom v depresiji, v vsaki psihiatrični kliniki, …če opraviš se kakšno specializacijo za pedopsihoterapevta…ti pacientov ne bo zmanjkalo. Če si pa dober v tem poklicu in res pomagaš s terapijo izvleči posameznika iz brezna…ti bo svet ležal na dlani.

Regulacija?

Kam je šla ta država če zaposluje sarlatane torej ljudi, ki nimajo priznane strokovne izobrazbe. Ampak so se posluzevali izobraževanj v nekem privat podjetju. Tako kr neki in so sedaj kr strokovnjaki.

Država izgubila kompas. Spet bodo na…a.i najranljivi.

ayy

kaj ko bi ti raje postala, odrasla, zrela, sposobna ženska, ki bo kmalu žena in imela 3 otroke???  kaj ti misliš??   kaj ko bi ti šla raje,  medicino, zobozdrvstvo, farmacijo, kemijo. pa ne pedagoško ampak srokovno.  maš kaj ročnih spretnosti?  idi za frizerko.  idi za mmedicinsko sestro diplomirano magari.   na psihologijo te bodo  uničili. naredili bodo levo fašistko iz tebe.  skrajno feminsitko. lezbačiko, nespsobno bit žena.  razumeš ti to.  šihta ne boš dobila. edino če imaš ful močne veze.  idi raje kaj naravoslovnega. neki iz stroke. kaj lahko delaš, tudi v tujini.  kdo pa resno jemlje, ženskom samsko, kvazi terapevtko??  ha ha ha   noben. ker nič ne znaš.  ka jte bodo učili psihologije leve fašsitke, feminsitke, woke lgbt luzerke? ločenke?? te pumpale proti moškim. idi raje neki kaj boš dobila dobro službo. pa pol lahko greš to psihologjo izredno.  če mi en verjameš, idi na pef mb.  pa poglej malo po stopnišču in plakatih.  pa preberi malo. pa boš videla kaj ti govorim. če si lezbika, če si feminsitka, vzgojena od mamice samohrnailke pa misliš da nočeš delat, bi rada kvazi lepo sluzbo.  če misliš, da je to rešitev. idi.   jaz pa ti povem kak oto narediš.  greš na zavod za zapsolovanje, moje delo. in vtipkaš noter.  diplomirana medi. sestra. in uni psihologinja. pa boš videla rezltate.  prvih bo 1000 drugih pa 4 od tega 3 v neki vukojebeniki ej tk oddano in ena sluzba v zd. kjer se bo prijavilo 400 punc in 200 fantov. i ndobila bo najhuj lezbačika po vezah njhujših. sama se odloči kaj želiš zae v laifu. jaz ti ponujam možnost normlanega življenja , poroke, moža, otrok in neke srednej dobre sluzbe ki se bo pokazaa mogoče zlo dobro.  tvoja izbira pa je  beli kužek in zavod za zapsolovanje, vegetarjnstvo in lezbištvo.   odloči se.

Pa bravo. Tako je.

Če že želiš psihologijo, pojdi na Dobo. Boš imela vsaj študij priznan.

Podpišem.

Anali

torej ti si šeena ki  je študirala psihologijo in je prepričana da ona pa zna res.  ženska v osnovi ne zmore biti psihoterapevt.  ker nimate  nadjaza, kot reče vodeb. in to  je res.  in ti sploh veš ne kaj je nadjaz.  to je, te bom podučil zastojn. da si stara  do 13 let. in se stepeš. in ker se veikokrat stepeš, al na ulici al na šoli, postaneš dobra v tem.  in ker is dobra in izkušena, znaš stopit nazaj , ko mlatiš nekoga ki se izkaše, slabši.  torej, se znaš ustavit.ker imaš razsodnost. ti in  99% žensk in žal tudi veliko moških tega ni razvilo. zato ne bismeli biti terapevti.  to je fsa resnica, fsa osnova , fondament.  zto je univerza, za fse vas, brez veze. ker bi morala biti huda selekcija in ti je ne bi opravila. niti leve fašistke, niti lezbike, niti feminsitke, niti geji niti  noben zloralbjena posiljena, luzerka. zdrogirana in pijandura.  ??   ja?  naj te boli kolikor želiš. to je resnica.  in zato sem jaz miljonkrat boljši v tovjem fahu kot ti. kerjaz imam res izkušnje z tem delom, in res imam družino. kaj bo lezbika vegi fegi luzerka posilejna od atija pametovala o  poroki??? hahahaha  take gredo za socijalne deavke, ker točno vedo kaj morajo gledat, ker so same biel zlorabljene in posiljene in vedo kako zgleda. in jih levi fašisti, komunajrji radi zapsolijo ,da ničujejo moške. ki se jih sistem želi znebiti. ker povemo resnico.

Uf, kera trauma.

O podrocju, ki ga ne poznate prazno pametujete. Studij na SFU je akreditiran. Dobri in usposobljeni psihoterapevti zivimo zelo dobro. Vase mnenje o terapiji ali superviziji je  subjektivno in nikakor ni dejstvo. Je potrebno upostevati tudi svojo odgovornost, kar pa ni vedno lahko.

Seveda je akreditirano, v AVSTRIJI.

V Sloveniji NE.

NAKVIS zavrnil akreditacijo. Poklica psihoterapevta v Sloveniji NI.

Nehajte zavajati. Lepo prosim.

Psihoterapevta pa dobro živite, ker izkoriščati stisko ljudi za svoje koristi.

Ali izvajate pranje možganov ali pa klepetali krožek, ker niste usposobljeni za diagnostiko. Ta pa je osnova, da ti pomaga izbrati orodje s katerim pomagaš klientu. To je to.

Po tem takem izvajate klepetanje krožke ali pa perete možgane. Druge opcije NI.

Ja , pri terapevti je tako da je klient vedno kriv.

Terapevti sami pa nikoli. Sploh pa organi skzp ne delujejo.

Do danes niti en izključen terapevt. Dvomim , da so vsi superlativno dobri.

Za psihologijo je akreditiran.
Ostalega ne komentiram, ni vredno.

Moja bivša sodelavka se je odločila za SFU. Študij je bil dolg, kar naporen in tud drag. Zdaj je že na svojem, dela z užitkom, finančno ji gre zelo dobro, kot je opaziti. Dela ima veliko.

Normalno, družba je bolna. Večina klientov išče rešitelja v tetapevtu. Terapevti to vedo. Karpmanov trikotnik in pač izkoriščajo situacijo. Ko gre kaj narobe, se pa vidi da klienti potegnejo takrat ko. Če sami sebe ne vedo kako poslih tati, kako bodo šele kliente.

Kaj pa za psihoterapijo?

Sem gledal nakvis in psihologija je akreditirana na UL, UM, na Dobi in biopsihologija na UP.

Da bi bila na SFU nisem našel. Pošlješ link?

Hvala