Mogoče kdo od vas študira na kateri od smeri na omenjeni univerzi in je pripravljen-a deliti svojo izkušnjo tukaj?

Ker delam z ljudmi se težavami v duševnem zdravju, ki so uporabniki psihiatrije, se zavedam, da bom morala v prihodnosti poglobiti svoje znanje o delovanju človekove psihe (predvsem lastne), obrambnih mehanizmih, duševnem zdravju, odnosih itd. in ker trenutno ne vidim drugih pametnih možnosti za nadaljnje izobraževanje v Sloveniji na področju, ki bi zajemalo vse našteto, razmišljam o študiju psihoterapije. Za smer se še odločam, prav tako se še nisem odločila, ali bi se vpisala na katerem od inštitutov (IPSA, Gita …), ali pa na tej univerzi.

Tudi zakon, ki bo urejal področje psihoterapevtske dejavnosti, naj bi bil v bližnji prihodnosti končno sprejet, tako da bo – upamo – zavladal večji red in preglednost.

Zavedam se, da je tak študij zelo resen, zahteven in v končni fazi tudi drag, pa tudi več sto ur lastne prihoterapevtske izkušnje je potrebno imeti.

Zelo vam bom hvaležena, če ima kdo kakšno konkretno izkušnjo s študijem katerekoli smeri, saj se pripravljena na trdo delo in tanjšo denarnico, a želim tudi največ, kar se da, potegniti iz študija, da bom zares in temeljito usposobljena, ko se bom dejansko srečala s klientom s kompleksno težavo.

Prosim vas, da se vzdržite žaljivk na račun psihoterapevtov, poniževanja in omalovaževanja, saj to ni predmet te teme. Vse to namreč sprašujem ravno zato, da me ne bi nihče od mojih prihodnjih klientov doživel kot škodljivca, namesto da bi me doživel kot sopotnika na poti do okrevanja.

Jaz sem študirala. Psihoterapevtska dejavnost v slo še nekaj časa ne bo razrešena.
Sigmund Freud je zelo drag študij. Meni so ostali prijatelji /sošolci, s katerimi se zelo dobro razumem. Od profesorjev pa mogoče dva, da se mi zdita dovolj strokovna.

V tujini.

Najlepsa hvala za tvoj prispevek, jaz bi se seveda vpisala na specialisticni studij, ki je mozen ob delu, ne na fakultetnega, saj eno univerzitetno diplomo s sorodne smeri ze imam. Specialisticni je tudi cenejsi.

Pa si studij tudi zakljucila in na kateri smeri, ce smem vprasat?

Ta študij tudi mene veseli, ampak bi bilo potrebno prej na lotu zadeti, da bi sploh lahko šla, ker cene so res vrtoglave.

Veliko uspeha ti želim!

Zaključila sem propedevtiko. Je pa cena res vrtoglava. Cena samega študija še ne tako kot vse delavnice, deli na sebi…

Kako to misliš? A stroški so potem še dejansko višji, kot je sama šolnina?

Za dokončanje študija je potrebno delo na sebi v obsegu 160 ur. Ura terapevta se giblje med 25 do 30 eur. Po dveh letih študija imaš samo splošno znanje in potrebuješ smer psihoterapije, v mojem primeru je bila transakcijska analiza, to je še nadaljnih 5 let študija.

Hvala za te informacije. Sem prebrala o teh urah, ja, ampak sem mislila, da zato, ker obiskuješ v sklopu študija, je potem zastonj.
Potemtakem si ta študij lahko privošči samo nekdo, ki ima službo z zelo solidno plačo. Škoda

Jaz sicer ne študiram na tej univerzi, tako da kaj iz prve roke ne morem nič reči, lahko te pa na nekaj opozorim.
Pred kratkim je v zadnjih nekaj številkah Mladine potekala polemika glede psihiterapevtske pomoči v Sloveniji. V glavnem članku je bilo izpostavljeno, da so tovrstni “študiji” bolj lov na denar in da je bila tudi USF ustanovljena v času zadnjih izdihljajev Janševe vlade, ko se je na hitrico podeljevalo koncesije zasebnikom za izvajanje izobraževalnih programov. Predlog zakona privatizacije je izdelal človek, ki je zdaj direktor USF. Torej, človek na položaju je sebi zagotovil vir dobička.

Drugo, kar lahko rečem, je, da sem že večkrat prisostvoval razpravam in predavanjem ljudi, ki so povezani s to USF, in moram reči, da me nikoli niso prepričali s svojim podajanjem snovi. Preprosto rečeno, zdeli so se mi veliko preveč nekompetentni, kot bi bilo pričakovati od koga, ki se ukvarja s tem zanimivim področjem. Že naprimer povzetki snovi, ki so jih projicirali na platno, so bili narejeni bolj tako-tako, zlasti pa v veliko primerih jezikovno zelo oporečni, se pravi skoraj polpismeni! Pa tudi njihovo govorjenje se mi ni zdelo, da odraža neko globino. Naprimer tam je bila enkrat neka ženska, ki bo izvajala “arhetipsko psihoterapijo”, pa praktično enega celega stavka ni spravila skupaj. Pazi, ta ženska bojda velja za veliki up psihoterapevtske prakse!

Tudi sem imel priložnost govoriti z ljudmi, ki so tam doštudirali oz. še študirajo. Sicer so vsi rekli, da je študij zanimiv, vendar so hkrati vsi bolj ali manj očitno izrekli tudi mnenje v stilu “Samo veš, kakšen glup folk se tja vse vpisuje!” Sam ne morem reči, koliko je ta folk “glup”, priznam pa, da sem se v pogovoru s temi sogovorniki zalotil, da sem sam pri sebi pomislil: “Ja, vidim, ja.”

Vprašal bi te, a možnosti pa ni, da bi se vpisala na študij psihologije na javnih univerzah? Najbrž sicer v LJ nočejo vpisovati izredno ali ob delu, ker vedo, da to ni študij “za popoldan”, ampak mogoče se da kaj uskladiti?

Kakorkoli, moje mnenje je, da če se vpišeš na USF in dokončaš, boš gotovo vsaj še nekaj časa lahko izvajala privatno prakso in ob dobrem številu klientov tudi dobro služila, ne glede na rahlo slab sloves USF.

Preveri.

Jaz sicer ne študiram na tej univerzi, tako da kaj iz prve roke ne morem nič reči, lahko te pa na nekaj opozorim.
Pred kratkim je v zadnjih nekaj številkah Mladine potekala polemika glede psihiterapevtske pomoči v Sloveniji. V glavnem članku je bilo izpostavljeno, da so tovrstni “študiji” bolj lov na denar in da je bila tudi USF ustanovljena v času zadnjih izdihljajev Janševe vlade, ko se je na hitrico podeljevalo koncesije zasebnikom za izvajanje izobraževalnih programov. Predlog zakona privatizacije je izdelal človek, ki je zdaj direktor USF. Torej, človek na položaju je sebi zagotovil vir dobička.

Drugo, kar lahko rečem, je, da sem že večkrat prisostvoval razpravam in predavanjem ljudi, ki so povezani s to USF, in moram reči, da me nikoli niso prepričali s svojim podajanjem snovi. Preprosto rečeno, zdeli so se mi veliko preveč nekompetentni, kot bi bilo pričakovati od koga, ki se ukvarja s tem zanimivim področjem. Že naprimer povzetki snovi, ki so jih projicirali na platno, so bili narejeni bolj tako-tako, zlasti pa v veliko primerih jezikovno zelo oporečni, se pravi skoraj polpismeni! Pa tudi njihovo govorjenje se mi ni zdelo, da odraža neko globino. Naprimer tam je bila enkrat neka ženska, ki bo izvajala “arhetipsko psihoterapijo”, pa praktično enega celega stavka ni spravila skupaj. Pazi, ta ženska bojda velja za veliki up psihoterapevtske prakse!

Tudi sem imel priložnost govoriti z ljudmi, ki so tam doštudirali oz. še študirajo. Sicer so vsi rekli, da je študij zanimiv, vendar so hkrati vsi bolj ali manj očitno izrekli tudi mnenje v stilu “Samo veš, kakšen glup folk se tja vse vpisuje!” Sam ne morem reči, koliko je ta folk “glup”, priznam pa, da sem se v pogovoru s temi sogovorniki zalotil, da sem sam pri sebi pomislil: “Ja, vidim, ja.”

Vprašal bi te, a možnosti pa ni, da bi se vpisala na študij psihologije na javnih univerzah? Najbrž sicer v LJ nočejo vpisovati izredno ali ob delu, ker vedo, da to ni študij “za popoldan”, ampak mogoče se da kaj uskladiti?

Kakorkoli, moje mnenje je, da če se vpišeš na USF in dokončaš, boš gotovo vsaj še nekaj časa lahko izvajala privatno prakso in ob dobrem številu klientov tudi dobro služila, ne glede na rahlo slab sloves USF.[/quote]

Najlepša hvala tudi za tvoj konstruktivno mnenje. Tudi meni so že prišle na uho takšne drugačne govorice – a saj vemo, kako je z govoricami, težko jih je preveriti ali jim priti do dna. Ker pa ne bi rada leta študija, prakse in tudi denarja v končni fazi vrgla v neko izobraževalno ustanovo, ki bo meni (ali jaz njej, če se ne bom ustrezno usposobila) v posmeh, iščem informacije na raznih koncih in seveda upam, da sprejmem dolgoročno pametno odločitev.

Zame žal vpis na psihologijo na FF žal ne bi bil mogoč, saj že nekaj let ne razpisujejo izrednega študija, redni pa zaradi urnika (obvezne vaje in predavanja čez dan) ne pride v poštev, saj hodim v službo. Pa tudi sicer po končani 2. bolonjski stopnji psihologije nisi terapevt oz. psihoterapevt – tudi psihologe namreč po končanem študiju čakajo še leta izobraževanj in specializacij (npr. klinična psihologija in druge smeri).

Kaj pa morda študij na katerem od inštitutov, ki izvajajo eno ali po dve smeri – npr. integrativna in transakcijska na IPSI, gestalt na Giti, realitetna je v Kranju, če se ne motim itd.? Ima kdo izkušnje s temi inštitucijami in študijem pri njih?

Jaz sicer ne študiram na tej univerzi, tako da kaj iz prve roke ne morem nič reči, lahko te pa na nekaj opozorim.
Pred kratkim je v zadnjih nekaj številkah Mladine potekala polemika glede psihiterapevtske pomoči v Sloveniji. V glavnem članku je bilo izpostavljeno, da so tovrstni “študiji” bolj lov na denar in da je bila tudi USF ustanovljena v času zadnjih izdihljajev Janševe vlade, ko se je na hitrico podeljevalo koncesije zasebnikom za izvajanje izobraževalnih programov. Predlog zakona privatizacije je izdelal človek, ki je zdaj direktor USF. Torej, človek na položaju je sebi zagotovil vir dobička.

Drugo, kar lahko rečem, je, da sem že večkrat prisostvoval razpravam in predavanjem ljudi, ki so povezani s to USF, in moram reči, da me nikoli niso prepričali s svojim podajanjem snovi. Preprosto rečeno, zdeli so se mi veliko preveč nekompetentni, kot bi bilo pričakovati od koga, ki se ukvarja s tem zanimivim področjem. Že naprimer povzetki snovi, ki so jih projicirali na platno, so bili narejeni bolj tako-tako, zlasti pa v veliko primerih jezikovno zelo oporečni, se pravi skoraj polpismeni! Pa tudi njihovo govorjenje se mi ni zdelo, da odraža neko globino. Naprimer tam je bila enkrat neka ženska, ki bo izvajala “arhetipsko psihoterapijo”, pa praktično enega celega stavka ni spravila skupaj. Pazi, ta ženska bojda velja za veliki up psihoterapevtske prakse!

Tudi sem imel priložnost govoriti z ljudmi, ki so tam doštudirali oz. še študirajo. Sicer so vsi rekli, da je študij zanimiv, vendar so hkrati vsi bolj ali manj očitno izrekli tudi mnenje v stilu “Samo veš, kakšen glup folk se tja vse vpisuje!” Sam ne morem reči, koliko je ta folk “glup”, priznam pa, da sem se v pogovoru s temi sogovorniki zalotil, da sem sam pri sebi pomislil: “Ja, vidim, ja.”

Vprašal bi te, a možnosti pa ni, da bi se vpisala na študij psihologije na javnih univerzah? Najbrž sicer v LJ nočejo vpisovati izredno ali ob delu, ker vedo, da to ni študij “za popoldan”, ampak mogoče se da kaj uskladiti?

Kakorkoli, moje mnenje je, da če se vpišeš na USF in dokončaš, boš gotovo vsaj še nekaj časa lahko izvajala privatno prakso in ob dobrem številu klientov tudi dobro služila, ne glede na rahlo slab sloves USF.[/quote]

Najlepša hvala tudi za tvoj konstruktivno mnenje. Tudi meni so že prišle na uho takšne drugačne govorice – a saj vemo, kako je z govoricami, težko jih je preveriti ali jim priti do dna. Ker pa ne bi rada leta študija, prakse in tudi denarja v končni fazi vrgla v neko izobraževalno ustanovo, ki bo meni (ali jaz njej, če se ne bom ustrezno usposobila) v posmeh, iščem informacije na raznih koncih in seveda upam, da sprejmem dolgoročno pametno odločitev.

Zame žal vpis na psihologijo na FF žal ne bi bil mogoč, saj že nekaj let ne razpisujejo izrednega študija, redni pa zaradi urnika (obvezne vaje in predavanja čez dan) ne pride v poštev, saj hodim v službo. Pa tudi sicer po končani 2. bolonjski stopnji psihologije nisi terapevt oz. psihoterapevt – tudi psihologe namreč po končanem študiju čakajo še leta izobraževanj in specializacij (npr. klinična psihologija in druge smeri).

Kaj pa morda študij na katerem od inštitutov, ki izvajajo eno ali po dve smeri – npr. integrativna in transakcijska na IPSI, gestalt na Giti, realitetna je v Kranju, če se ne motim itd.? Ima kdo izkušnje s temi inštitucijami in študijem pri njih?[/quote]
Še to, ne vem, a si že prebrala, v današnji Mladini se s pismom oglaša dr. Polona Matjan Štuhec, spec.klin.psih., psihoterapevtka, skupinska analitičarka, predsednica Strokovnega sveta Združenja psihoterapevtov Slovenije, in pravi naslednje:

V razmislek.
Kaj pa, če bi se obrnila na to Združenje psihoterapevtov Slovenije in jih povprašala, kakšne bi bile dobre opcije?

Jaz sicer ne študiram na tej univerzi, tako da kaj iz prve roke ne morem nič reči, lahko te pa na nekaj opozorim.
Pred kratkim je v zadnjih nekaj številkah Mladine potekala polemika glede psihiterapevtske pomoči v Sloveniji. V glavnem članku je bilo izpostavljeno, da so tovrstni “študiji” bolj lov na denar in da je bila tudi USF ustanovljena v času zadnjih izdihljajev Janševe vlade, ko se je na hitrico podeljevalo koncesije zasebnikom za izvajanje izobraževalnih programov. Predlog zakona privatizacije je izdelal človek, ki je zdaj direktor USF. Torej, človek na položaju je sebi zagotovil vir dobička.

Drugo, kar lahko rečem, je, da sem že večkrat prisostvoval razpravam in predavanjem ljudi, ki so povezani s to USF, in moram reči, da me nikoli niso prepričali s svojim podajanjem snovi. Preprosto rečeno, zdeli so se mi veliko preveč nekompetentni, kot bi bilo pričakovati od koga, ki se ukvarja s tem zanimivim področjem. Že naprimer povzetki snovi, ki so jih projicirali na platno, so bili narejeni bolj tako-tako, zlasti pa v veliko primerih jezikovno zelo oporečni, se pravi skoraj polpismeni! Pa tudi njihovo govorjenje se mi ni zdelo, da odraža neko globino. Naprimer tam je bila enkrat neka ženska, ki bo izvajala “arhetipsko psihoterapijo”, pa praktično enega celega stavka ni spravila skupaj. Pazi, ta ženska bojda velja za veliki up psihoterapevtske prakse!

Tudi sem imel priložnost govoriti z ljudmi, ki so tam doštudirali oz. še študirajo. Sicer so vsi rekli, da je študij zanimiv, vendar so hkrati vsi bolj ali manj očitno izrekli tudi mnenje v stilu “Samo veš, kakšen glup folk se tja vse vpisuje!” Sam ne morem reči, koliko je ta folk “glup”, priznam pa, da sem se v pogovoru s temi sogovorniki zalotil, da sem sam pri sebi pomislil: “Ja, vidim, ja.”

Vprašal bi te, a možnosti pa ni, da bi se vpisala na študij psihologije na javnih univerzah? Najbrž sicer v LJ nočejo vpisovati izredno ali ob delu, ker vedo, da to ni študij “za popoldan”, ampak mogoče se da kaj uskladiti?

Kakorkoli, moje mnenje je, da če se vpišeš na USF in dokončaš, boš gotovo vsaj še nekaj časa lahko izvajala privatno prakso in ob dobrem številu klientov tudi dobro služila, ne glede na rahlo slab sloves USF.[/quote]

Bi se navezala samo na študij na javni univerzi, ker si izpostavil. V kolikor je že bila več kot 3 leta vpisana v visokošolski študij, potem se redno več ne more vpisati na še en študij. To je po novem zakonu. Glede na to, da ne izvajajo izrednega študija, je potem tole mission impossible.

Najlepša hvala tudi za tvoj konstruktivno mnenje. Tudi meni so že prišle na uho takšne drugačne govorice – a saj vemo, kako je z govoricami, težko jih je preveriti ali jim priti do dna. Ker pa ne bi rada leta študija, prakse in tudi denarja v končni fazi vrgla v neko izobraževalno ustanovo, ki bo meni (ali jaz njej, če se ne bom ustrezno usposobila) v posmeh, iščem informacije na raznih koncih in seveda upam, da sprejmem dolgoročno pametno odločitev.

Zame žal vpis na psihologijo na FF žal ne bi bil mogoč, saj že nekaj let ne razpisujejo izrednega študija, redni pa zaradi urnika (obvezne vaje in predavanja čez dan) ne pride v poštev, saj hodim v službo. Pa tudi sicer po končani 2. bolonjski stopnji psihologije nisi terapevt oz. psihoterapevt – tudi psihologe namreč po končanem študiju čakajo še leta izobraževanj in specializacij (npr. klinična psihologija in druge smeri).

Kaj pa morda študij na katerem od inštitutov, ki izvajajo eno ali po dve smeri – npr. integrativna in transakcijska na IPSI, gestalt na Giti, realitetna je v Kranju, če se ne motim itd.? Ima kdo izkušnje s temi inštitucijami in študijem pri njih?[/quote]
Še to, ne vem, a si že prebrala, v današnji Mladini se s pismom oglaša dr. Polona Matjan Štuhec, spec.klin.psih., psihoterapevtka, skupinska analitičarka, predsednica Strokovnega sveta Združenja psihoterapevtov Slovenije, in pravi naslednje:

V razmislek.
Kaj pa, če bi se obrnila na to Združenje psihoterapevtov Slovenije in jih povprašala, kakšne bi bile dobre opcije?[/quote]

Ojej… nisem brala, najlepša hvala, bom pogledala, če je članek v celoti objavljen na internetu ali pa pogledala v knjižnici. Ja, za to gospo sem že slišala, vem za Inštitut za klinično psihologijo in psihoterapijo, ki ga gospa vodi in kjer tudi izobražujejo. Se bom pozanimala, kakšne so možnosti za izobraževanje za nas, ne-psihologe in ne-psihiatre. Na izobraževanje iz vedenjske kognitivne terapije se namreč lahko vpišejo zgolj psihologi in zdravniki, ostalim profilom je (ne glede na sorodnost strok, ki smo jih morda že doštudirala ali v njih delujemo v praksi) je onemogočeno.

NIsem vedela, da je ugled EAP na tej ravni, saj je pri večini opisov posameznih smeri navedeno, da je študij npr. priznan s strani EAP. To je res ena velika godlja.

Še to, ne vem, a si že prebrala, v današnji Mladini se s pismom oglaša dr. Polona Matjan Štuhec, spec.klin.psih., psihoterapevtka, skupinska analitičarka, predsednica Strokovnega sveta Združenja psihoterapevtov Slovenije, in pravi naslednje:

V razmislek.
Kaj pa, če bi se obrnila na to Združenje psihoterapevtov Slovenije in jih povprašala, kakšne bi bile dobre opcije?[/quote]

Ojej… nisem brala, najlepša hvala, bom pogledala, če je članek v celoti objavljen na internetu ali pa pogledala v knjižnici. Ja, za to gospo sem že slišala, vem za Inštitut za klinično psihologijo in psihoterapijo, ki ga gospa vodi in kjer tudi izobražujejo. Se bom pozanimala, kakšne so možnosti za izobraževanje za nas, ne-psihologe in ne-psihiatre. Na izobraževanje iz vedenjske kognitivne terapije se namreč lahko vpišejo zgolj psihologi in zdravniki, ostalim profilom je (ne glede na sorodnost strok, ki smo jih morda že doštudirala ali v njih delujemo v praksi) je onemogočeno.

NIsem vedela, da je ugled EAP na tej ravni, saj je pri večini opisov posameznih smeri navedeno, da je študij npr. priznan s strani EAP. To je res ena velika godlja.[/quote]
Mogoče še nekaj zanimivih poudarkov iz pisma:

Sliši se zelo strogo, a drugače najbrž ne more biti, ko imaš opravka s psiho človeka.
Kaj pa kak prevrjen, kakovosten on-line študij psihologije, akreditiran, kompetenten, od priznane univerze? Bi bila opcija? Toliko, da dobiš strokovne temelje, ne le certifikata “NLP super duper mojster” in podobno;-)

Kaj pa Teološka fakuleta? Oni izvajajo podiplomsko psihoterapevtsko izobraževanje – družinska terapija in še druge smeri, če se ne motim. Poznam par magistrov te smeri in so po mojih izkušnjah zelo strokovni.

Ja, zelo so strokovni, če si kristjan. In če pristajaš na patriarhat.

Ja, zelo so strokovni, če si kristjan. In če pristajaš na patriarhat.[/quote]

študij nima veze s teologijo, le prostore teološke se uporablja.

Ja, zelo so strokovni, če si kristjan. In če pristajaš na patriarhat.[/quote]Me zanima kvaliteta tega študija. Poznam enega, ki študira družinsko terapijo TF in pravi, da je super. Za sprejem moraš opraviti tudi intervju. Ve še kdo kaj povedati o študiju .

Polemika; se zelo strinjam z napisanim. Tudi sama se po 7 letnem izobraževanju in udeleževanju raznih delavnic ne čutim dovolj kompetentno, da bi lahko opravljala psihoterapevtsko dejavnost.

Kar se tiče teološke fakultete oziroma družinske psihoterapije pri njih, pa je po mojem mnenju ena boljših v Sloveniji. Če se ne motim tudi edina kjer dobiš nek papir, ko zaključiš in celo nekaj pomeni.

Ta je dobra:

… vendar so hkrati vsi bolj ali manj očitno izrekli tudi mnenje v stilu “Samo veš, kakšen glup folk se tja vse vpisuje!” Sam ne morem reči, koliko je ta folk “glup”, priznam pa, da sem se v pogovoru s temi sogovorniki zalotil, da sem sam pri sebi pomislil: “Ja, vidim, ja.”

Priporočam kar dr. Gostečnika z as. Tanjo Repič, je GRATIS ali pa par Kompan-Erzar.

Vesel oče

Vir:

https://www.google.si/url?sa=t&rct=j&q=&esrc=s&source=web&cd=1&cad=rja&uact=8&ved=0ahUKEwjPvZOb3bvSAhUCNxQKHepuAusQFggZMAA&url=http{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}3A{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}2F{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}2Ffdinstitut.si{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}2F{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}3Flang{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}3Dsl_si&usg=AFQjCNEc0uMMn_WZ1Ln-rK9n4WCgFgd0kA&sig2=LUcp2j0xIdx6-swqxmBfAg&bvm=bv.148747831,d.bGs

https://www.google.si/url?sa=t&rct=j&q=&esrc=s&source=web&cd=1&cad=rja&uact=8&ved=0ahUKEwiz4f6w3bvSAhXHtxQKHSTbBbIQFggaMAA&url=http{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}3A{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}2F{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}2Fwww.srcdljubljana.com{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}2Fstrokovnjaki{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}2F154-katarina-kompan-erzar&usg=AFQjCNFucpPd8dsZ-GKhghRL962hXVwRBw&sig2=IfOwdxsmh4MAU69xlbbIcg

https://www.google.si/url?sa=t&rct=j&q=&esrc=s&source=web&cd=5&cad=rja&uact=8&ved=0ahUKEwiz4f6w3bvSAhXHtxQKHSTbBbIQtwIIMjAE&url=https{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}3A{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}2F{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}2Fwww.youtube.com{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}2Fwatch{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}3Fv{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}3DSHEsuqnhO8Q&usg=AFQjCNHsODGC6HUffZCMALj7F6gL-MyJSw&sig2=d_QbvnZATn9s4LLchHm8mQ

Ker je v Sloveniji ogromno psihičnih bolnikov, je za vas naš Inštitut SF še kako potreben.

https://www.google.si/url?sa=t&rct=j&q=&esrc=s&source=web&cd=1&cad=rja&uact=8&ved=0ahUKEwjKxYTd3rvSAhVQrRQKHdydAUQQFggaMAA&url=http{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}3A{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}2F{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}2Fwww.epsihologija.si{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}2Fsola{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}2Fslovenski-intitut-za-psihoterapijo-sip&usg=AFQjCNFn6Wi_omIHT7dV-JEYo5J8KRwbRg&sig2=3YevgWTEjbcECsrnulmeIA

Miran, Katarina in Jasna Možina

za Anja Kozina

Kak zakon bo o psihoterpiji sprejet v sloveniji?

Če zdravniki ne prepoznajo motnje,kako jih bodo ostali?

Če nekateri z motnjami lahko opravljajo poklic psihologa zaradi vez,kaj bi naj bilo drugače?

Raje denar namenim za učitelja alternativnih ved kot je meditacija,sproščanje,joga,osebni trener za skupinske vaje ali osebno trenerstvo,s prehrano to ozdravitve,… pa bom vsem ljudem v nekaj tednih spremenil življenje,odpravil motnje,…

Zakaj se z nekom pogovarjat in iskat neko preteklost,da človek samo o tem razišlja,je depresiven,če mu lahko pokažem kako sprejet dejanja,kako začet živet,nekaj narest za sebe,kako zdravo telo vpliva tudi na duha,spoznat prijatelje,družba,pozitivno razmišljat,… ?

Sodelavec in dve prijateljici,ki so se obračali v začaranem krogu,predpisana so jim bila le pomirjevala,hodili zadeti okrog,za vse jim je bilo ravno,vseeno vsetoval naj začnejo športat,se družit,meditirat in bum spremembe in opustitev zdravil v mesecu dni.A prej pol leta na zdravilih,pa sam redili,zavaljeni,prijateljica se niti umivala več ni,ker ji je vseeno blo a bo smrdela al bla čista.Prej v 1-2 let nič spremeb na življenju,po naravnih oblikah pa sprememba na lastnem življenju so se vsi v 1 letu celo zaposlili,družabni,veseli,dva imata že družino.

Ti ne znaš ločiti med psihoterapijo in psihiatrično obravnavo.