Študij Socialno delo
Ali mi lahko napiše kdo, ki študira Socialno delo…kakšen je študij, je zadovoljen?
Kako je z zaposlitvijo?
Prihajajo na študij bivši ginazijci?
Kakšen je folk?
Ni predmetov kot so…mat, fizika, kemija?
Kje imate prakso?
Bi se še enkrat odločili če bi se morali?
Kakšen je bil vaš učni uspeh v gimnaziji?
Živjo!
Z zaposlitvijo je menda križ, trenutno je skoraj nemogoče opravljat pripravništvo, brez katerega pa ne moreš opraviti strokovnega izpita, kar ja pa pogoj za delo v tej smeri. Tako da trenutno je menda res obupno. Volontersko pripravništvo so ukinili, plačat pa noben noče.
Prihajajo bivši gimnazijci, teh je velika večina na našem faksu. Folk je full v redu, tako študenti, kot profesorji, meni je super, naletiš res na zelo človeški odnos vseh 
Matematike,fizike, kemije seveda ni, je pa v 2. in 3. letniku malo statistike… ampak ni prevelike krize…
Prakso opravljaš kjerkoli, kjer so zaposleni socialni delavci, od domov za starejše, CSDjev, do zaporov, osnovnih šol, nevladnih organizacij, dijaških domov,…. seznam je precej dolg…
Če bi se še enkrat odločila, ne bi šla študirat socialnega dela, to pa zato, ker je zaposlitev res zelo težko dobiti…
Učni uspeh… bila sem na drugi srednji šoli, ne na gimnaziji… bila pravdobra…
Lep pozdrav
Drugače pa: fsd.si, in student-info.net/fsd
pripravniških ni, sicer pa je moje skromno mnenje tako, da ljudje pred cca 25 letom tega študija sploh ne bi smeli vpisat.
sam študij je zanimiv, ko pa prideš v realo pa ugotoviš njegove luknje, ki so katastrofalne. recimo o enostarševskih, sestavljenih, ispospolnih družinah se na faksu skoraj nič ali nič ne govori. rejništvo se omeni (se res?), ločitve in procesi okoli njih so … neznani, ipd. pač polagjao pozornost na ene skupine, druge pa spregledajo. eto, jaz delam zdaj nalogo iz zakonodaje, kar je sicer ok za faks, zame pa izguba časa, ker vem, da v realnosti noben tega ne bo ne prebral ne upošteval. recimo tega, da stiki otrok-starši niso samo pravica, ko učijo na CSD-jih, ampak tudi dolžnosti.
skratka … na zunaj lepo, v detajlih površno.
Oh, oslarija.
Sicer s študijem osebnostno zrasteš, gledaš na strani z več zornih kotov, med študijem uživaš ob dobrih predavanjih. kemija, fizika, matematika – kaj je že to? Bolj si na koncu študija, bolj si misliš, da boš spremenil svet.
Potem pa diploma in bum na realna tla. Brez vez ne dobiš pripravništva, brez pripravništva ni strokovnega izpita. Brez strokovnega izpita ni službe. Šolstvo – socialni delavec nima pedagoške izobrazbe, otepajo se jih. Namesto njih so socialni pedagogi, psihologi, pedagogi, specialni pedagogi… Sama sem v šolstvu, po končanem faxu sem naredila še dvakrat po eno leto nekih programov, da sem zdaj… kar nekaj na pol. Vsaj zakonu zadostim s tistimi papirji, ko pa me vprašaš, kaj sem po izobrazbi ali poklicu… sram.
Nikoli več na socialno delo!
Še to: Pred leti se je študij spremenil v univerzitetnega. S tem, da se program ni nič kaj spremenil, ker je že visoka šola trajala 8 semestrov. Da se vpišeš v program, ki ti prinese uni izobrazbo, ne prideš notri, če nimaš povprečne ocene 8…
oh ja, podn.
rikka. in če imaš 8+ plačaš 603 eur, da se ti vsi po vrsti opravičujejo, ke moraš to plačat in naredit nalogo. letos nas je 100 prijavljenih (kolk dnarja je FSD tako “nakradla). priajviš se na tri izpite, narediš samo enega – eno nalogo, ki jo bo večina kr neki skupaj spacala. za 603 eur. halo!!! potem pa izpostavit to krajo in hočem tožit FSD pa se nobena od mojih velecenjenh kolecig ni sposobna postavit na to pozicijo in povzdignit glas, ampak vse pohlevne ovce plačajo in naredijo izpit, da se potem … kaj? trkajo na prsa, da imajo uni? bull shit.
v tretjem letniku pri izredni pridejo noter stare soc. delavke, ki delajo višjo. da ti slišiš kakšne blebečejo.ne znajo zakonov skupaj sestavit, pri marsikateri močno sumim, da celo objektivnegap ogleda na družbo ni zmožna. in take dleajo na CSD-jih … bog se usmili.
po drugi strani pa izredno sposobne socialne delavke padejo v koš z drugimi kvazi-soc. delavkami, ali pa ne delajo na CSD-jih in preko društev in drugih organizacij pomagajo ljudem.
res je, da niso dobro plačane napram odgovornemu delu, toda … eni ali dvema ali trem bi morali vzeti strokovni izpit, pa bi se začele bolj brigat za ljudi, ker koneckoncev marsikdaj odločajo o usodi družine, posameznika … njim pa je to samo ena mapa več v predalu.
no, jst sem na tem faxu in mi je res totalno fain. pejdi mal pogledat na stran od fsdja, pa boš vidla predmetnik. men je ful všeč, ker sem bolj družboslovka :). moram pa rečt, da sem se tu naučila tudi veliko za svoje življenje. tako, da če že ne bom delala v tej stroki imam vsaj znanje za svoje življenje. pa všeč mi je tudi, da ti profesorji pustijo razmišljat s svojo glavo. drugače sem pa iz gimnazije pršla, kot večina. jih je pa tud kar nekaj iz drugih srednjih šol, ki so seveda opravli maturitetni tečaj. drugač sm bla jst na gimnaziji prav dobra, zdej mam pa tud fain ocene, pa z učenjem tud nimam problema. aja, pa fain je, ker predavanja niso obvezna, so samo vaje, tako da če se ti bolj paše doma učit ni panike. maš tud fain forum na katerem lahko vprašaš, če imaš problemček, pa ti z veseljem priskočijo na pomoč. praksa…mm…moj najljubši del študija. izbiraš lahko med ogromno različnimi organizacijami in med različnimi področji – pač kar ti bolj paše. jaz sem lani učila Slovenščino sedem letnega fantka, ki se je ravno preselil k nam. zlooo luštno :P. najbrž vidiš, da na tem faxu uživam, je pa res da morš velik tud sam prebirat literature, pa se izobraževat na področjih, ki te zanimajo…na faxu slišiš sam osnove, na kateri lahko potem gradiš naprej. upam, da sem ti kej pomagala, če te pa še kej zanima, pa vprašaj. lp, kaya
Ne, ne moreš. Izobrazbo določajo “Pravilnik o izobrazbi učiteljev in drugih strokovnih delavcev v izobraževalnem programu osnovne šole/v poklicnem in strokovnem izobraževanju/v izobraževalnih programih gimnazije”.
V OŠ je sociologijo najbližja Domovinska in državljanska kultura in etika. Zanjo veljajo naslednji pogoji:
“Učitelj domovinske in državljanske kulture in etike je lahko, kdor je končal:
– dvopredmetni univerzitetni študijski program filozofije, geografije, politologije, sociologije, teologije ali zgodovine ali
– magistrski študijski program druge stopnje filozofija, geografija, sociologija, politologija – svetovne študije, politologija – politična teorija, sociologija – sociologija vsakdanjega življenja, sociologija – upravljanje človeških virov in znanja, teologija ali zgodovina.”
V srednji poklicni so pogoji naslednji:
“Učitelj sociologije je lahko, kdor je končal:
– univerzitetni študijski program sociologije ali
– magistrski študijski program druge stopnje sociologija, sociologija – sociologija vsakdanjega življenja ali sociologija – upravljanje človeških virov in znanja.”
Za gimnazije pa velja:
“Učitelj sociologije je lahko, kdor je končal:
– univerzitetni študijski program sociologije ali
– magistrski študijski program druge stopnje sociologija.”
