Upam, da se zavedaš, da je otrok čist ok? Da ima samo eno smolo in to nesposobne starše, ki očitno ne znajo vklopiti avtoritete? Pri hčeri to očitno ni bilo tako pomembno, mulo pa bi zahteval drugačno vzgojo. In vidva sta tu pogorela na celi črti.
Skratka, ne se slepit, da tako pač je, kaj čmo, ah, ja. Ne, ne. Gledam vas, mlade starše, kako ste nekateri absolutno in popolnoma neučinkoviti. Evo primer – vrsta v trgovini pred blagajno. Mala punčka se za mano zvira, potem začne grabit iz stalaže razne bonbone, potem premikat stvari po traku, sledi premikanje MOJIH stvari, nato porivanje vozička direkt meni v križ……..in mama? “Lubica, nehaj, ne to delat. Sem ti rekla, da nehaj. Če ne boš nehala, bova vrnili to čokolado nazaj. A si slišala? Ne bo čokolade” Mula še naprej razgraja. Mati namesto da bi vrnila tisto blesavo čokolado nazaj, zamenja kazen. “lepo se obnašaj, drugače popoldne ne greva na igrišče”. Spet brez efekta. ……da skrajšam, obrnila sem se, grdo pogledala punčko, in mama je takoj izkoristila: “Vidiš, sem ti rekla, da ne porivej vozička, sedaj je pa tetica huda. Joj, kako je tetica huda.” Grrrrrrrr, sedaj sem bila jaz dežurni zmaj, in to samo zato, ker tista glupa mama ni znala stati za svojimi besedami. Bala se je uresničit tudi eno samo obljubljeno kazen. Ponavljala je grožnje v nedogled, tamala pa je točno vedela, da kazni ne bo. Taka ženska je preprosto nesposobna kot starš. Boji se namreč lastne hčere. Boji se izvesti kazni. Ma za kozlat.

In take primerke gledam dnevno. Mali despoti pa rogovilijo okoli. Ja, saj se tolažim, najbolj bodo nasrkali ravno njihovi starši. Ampak žal mi je otrok, te čaka kasneje veliko bolečega prilagajanja.

Skratka, “za zjokat”; prvi osnovni ukrep, ki ga z možem uvedita je tale kuharski recept za vzgojo:
1. kratek opomin
2. razmislita o kazni (naj ne bo nerazumna, butasta, ampak lahko uresničljiva)
3. opozorilo na kazen (enkrat, samo enkrat!!!!!!!!)
4. kazen
Bo šlo?[/quote]

Točno taka je moja prijateljica. Ima dva otroka in bojim se, da bo mlajši fajn nastradal, ker ona pa še kazen podeli z nasmehom in pri njej je vse milo in prijazno.
Včasih ji kaj direktno rečem, včasih sprejme kritiko, včasih je užaljena. Še najbolj pomaga, če ji dam sebe za gled ali pa koga drugega, pokažem kako se dela in kakšni so rezultati.
Ona je enostavno tak karatkter, da si neznansko želi ljubezni svojih otrok in jim posledično en upa nič reči, da se jim ne zameri. Vse to izhaja iz njenega otroštva, ampak dokler sama ne bo odločena, da nekaj konkretno spremeni, jaz žal nič ne moremsamo sem in tja kak komentar, da pogasim trenutni ogenj.

Ta ženska ni normalna. In edini, ki jo lahko ustavi, je njen mož.

Ljuba svakinja, počakaj, da dobiš kakšnega svojega otroka, potem pa govori naokoli. Čeprav boš takrat verjetno raje modro tiho.

“Izkušnje takšne in”[/b, zakaj pa misliš, da avtorica nima svojih otrok? Otroke se da čisto lepo vzgajat, tako da jih lahko pelješ med ljudi. Če se to da doseči s psi in mački, kako da se ne bi dalo z otroki. Poznam ogromno otrok, ki so prijazni, razumni in se dostojno obnašajo v družbi. Žal pa nekateri mislijo, da naj bo otrokom vse dovoljeno in potem se naekrat znajdejo v situacijo, kjer so nezaželeni. Ja ljudje pač ne prenašamo dobro malih nevzgojenih tiranov in običajno se ne jezimo samo nanje pač pa tudi na njihove nesposobne starše, ki prepogosto zamenjujejo ljubezen za popoustljivost. Ne pomislijo danes, da otroka vzgajamo za jutri. Ampak ti otroci, ko bodo odrasli itak ne bodo za nič krivi, kar se jim bo slabega zgodilo bodo prepisali hudobnim ostalim.

No, jaz sem komot dežurni zmaj. Svojo mularijo opozorim 2 x – prvič, drugič, potem je taka kazen, da si jo zapomnita za vse večne čase. Pri večjem je že enih 5 let ni bilo več treba, tamau je pa tudi že kaki 2 let ni ujel. Jaz si ne predstavljam, da mulc štalira v neki tuji ali samo drugi hiši in da ga starci samo milo božajo. Pa sem to doživela v hotelih, pa na RD-zabavah ipd. NEEEEEEEEE! Mojedva nista zlata, ne ubogata vedno s prve. ampak iz predalov nikoli ni noben vlačil ne doma ne drugje, nikoli nista odpirala omar, skakala po kavčih in posteljah, metala hrane ipd. Sta jezikala, sta ropotala s priborom, sta se zvirala za mizo, to ja (še zmerom se!), ampak 2. opomin običajno zaleže, ker vesta, da pri nas ne prosimo v nedogled in da tisto, s čimer zagrozimo, tudi izvršimo, dosledno. Obadva sta kamlu po 3. letu dojela, da se mame ne splača nategovat, ker jima je mama to zelo plastično dokazala. Ojaaaa, kdaj se drla ko zveri, ampak če sem rekla, da bomo šli ven, če ne nehata karkoli že in nista nehala, smo pač šli ven, dretju nakljub. 1 x, mogoče 2 x, tretjič ni bilo več treba.

Ne vem, pri nas sva šefa doma mama in ata, ne pa mularija.

Iz tega razloga mi enih prijateljev ne vabimo na obisk.

res lepo slišat, da obstajajo še taki starši! V poplavi pomehkuženih demokratičnih slabičev ena bolj odločna dosledna mama, še enkrat bravo.

Otroke učijo že v vrtcu ,da imajo otrokove pravice…Npr. od enga mojga kolega sin je delal neumnosti z kolegi ko je šel ven.Oče mu je doma eno primazal,ker je prišel domov pijan (16 let) in očetu težil.Mali pa meni nič tebi nič se je skliceval na otrokove pravice…. in očeta prijavil.Zdaj mora oče plačat kazen ,ker mu je eno primazal in poleg tega ima 1 mes. prepoved približevanja.Ne moreš verjet ,ampak resnično

Nič. Ker ni moj otrok. In tvoj tudi ne.
Bi se pa definitivno izogibala priložnostim, ko bi bila prisiljena sedeti za isti mizo ali prebiti več časa s takim otrokom.[/quote]

ENAKO MENIM TUDI SAMA

hahahaha to pa me je pošteno nasmejalo, bolje kot super vic! Ja privoščim današnjim staršem še več takšnih prijav takrat bomogoče šla vzogoja zopet na dobra stara pota!

Upam, da se zavedaš, da je otrok čist ok? Da ima samo eno smolo in to nesposobne starše, ki očitno ne znajo vklopiti avtoritete? Pri hčeri to očitno ni bilo tako pomembno, mulo pa bi zahteval drugačno vzgojo. In vidva sta tu pogorela na celi črti.
Skratka, ne se slepit, da tako pač je, kaj čmo, ah, ja. Ne, ne. Gledam vas, mlade starše, kako ste nekateri absolutno in popolnoma neučinkoviti. Evo primer – vrsta v trgovini pred blagajno. Mala punčka se za mano zvira, potem začne grabit iz stalaže razne bonbone, potem premikat stvari po traku, sledi premikanje MOJIH stvari, nato porivanje vozička direkt meni v križ……..in mama? “Lubica, nehaj, ne to delat. Sem ti rekla, da nehaj. Če ne boš nehala, bova vrnili to čokolado nazaj. A si slišala? Ne bo čokolade” Mula še naprej razgraja. Mati namesto da bi vrnila tisto blesavo čokolado nazaj, zamenja kazen. “lepo se obnašaj, drugače popoldne ne greva na igrišče”. Spet brez efekta. ……da skrajšam, obrnila sem se, grdo pogledala punčko, in mama je takoj izkoristila: “Vidiš, sem ti rekla, da ne porivej vozička, sedaj je pa tetica huda. Joj, kako je tetica huda.” Grrrrrrrr, sedaj sem bila jaz dežurni zmaj, in to samo zato, ker tista glupa mama ni znala stati za svojimi besedami. Bala se je uresničit tudi eno samo obljubljeno kazen. Ponavljala je grožnje v nedogled, tamala pa je točno vedela, da kazni ne bo. Taka ženska je preprosto nesposobna kot starš. Boji se namreč lastne hčere. Boji se izvesti kazni. Ma za kozlat.

In take primerke gledam dnevno. Mali despoti pa rogovilijo okoli. Ja, saj se tolažim, najbolj bodo nasrkali ravno njihovi starši. Ampak žal mi je otrok, te čaka kasneje veliko bolečega prilagajanja.

Skratka, “za zjokat”; prvi osnovni ukrep, ki ga z možem uvedita je tale kuharski recept za vzgojo:
1. kratek opomin
2. razmislita o kazni (naj ne bo nerazumna, butasta, ampak lahko uresničljiva)
3. opozorilo na kazen (enkrat, samo enkrat!!!!!!!!)
4. kazen
Bo šlo?[/quote]
bravo! podpis pod tole!