svece za grobove
Kje kupujete svece za grobove in katere?
Na pokopalisce gremo 3-4x tedensko in se kar nabere tako plastike kot denarja za svece.
Do zdaj sem jih kupila spotoma, kjerkoli pac, ene gorijo komaj en dan, druge nekaj dni, nisem pogruntala katere so boljse in katere slabse, cene so pa iste povsod.
Kako pa vi?
Sveče za na grob nisem kupila že vsaj 5 let če ne več. Totalna bedarija. Sveti komu na čast – kamnu na katerega je položena in nekaj vklesanim črkam?
Očeta sva z bratom “raztresla”. Vsako leto na dan smrti pa tja položim vrtnico. To je vse.
Se mi zdi veliko bolj pristno spominjati se pokojnika preko zgodb, ki jih poveš otrokom kot pa da en lonček sveti za brezveze.
Kaj pa, če bi pustili ljudem, da žalujejo, kakor jim ustreza?
[/quote]
Kaj pa ce ne bi? Tole meni kaze na nerazciscene stvari v psihi bolj, kot pa samo na zalovanje. In zato, ker nihce ne vprasa po globjih pomenih “zalovanja” in “zalosti” se pri nas folk mece pod vlake in pride do “nenavadnih prometnih nesrec”.
In tole ni zravo, sploh.
Kaj pa ce ne bi? Tole meni kaze na nerazciscene stvari v psihi bolj, kot pa samo na zalovanje. In zato, ker nihce ne vprasa po globjih pomenih “zalovanja” in “zalosti” se pri nas folk mece pod vlake in pride do “nenavadnih prometnih nesrec”.
In tole ni zravo, sploh.
[/quote]
Žalovanje v povprečju traja dve do tri leta. Šele po treh letih “ni zdravo”, če pretiravaš z izkazovanjem žalovanja. Ljudje smo različni. Eni se spopadajo tako, da potisnejo dol, drugi tako, da obiskujejo grob – nič nezdravega, vsak po svoje.
Res pa ni zdravo vsiljevanje svojih načinov drugim.
Kaj pa ce ne bi? Tole meni kaze na nerazciscene stvari v psihi bolj, kot pa samo na zalovanje. In zato, ker nihce ne vprasa po globjih pomenih “zalovanja” in “zalosti” se pri nas folk mece pod vlake in pride do “nenavadnih prometnih nesrec”.
In tole ni zravo, sploh.
[/quote]
Jaz mislim, da vsak, ki ima razčiščeno v psihi, pusti drugim, da v sozvočju s samim sabo peljejo svoje notranje procese, kot so žalovanje, veselje, odpuščanje ITD.
Kaj pa ce ne bi? Tole meni kaze na nerazciscene stvari v psihi bolj, kot pa samo na zalovanje. In zato, ker nihce ne vprasa po globjih pomenih “zalovanja” in “zalosti” se pri nas folk mece pod vlake in pride do “nenavadnih prometnih nesrec”.
In tole ni zravo, sploh.
[/quote]
Brez skrbi, ne bom se vrgla pod vlak, ne bo kake nenavadne prometne nesreče, in točno vem, da me od nikoder ne gleda in spremlja.
In ne hodim na pokopališče zaradi sosedov, zaradi tega, ker se spodobi, zaradi sto drugih razlogov, mi pa pomaga pri prebolevanju.
britof je najbolj miren kraj v vsaki vasi.
Ni tulečih, cepetajočih otrok, ni spuščenih psov, … ljudje se do drugih prisotnih obnašajo spoštljivo ..
Krasen kraj za dober fu.k
ju knou d dril …
[/quote]
Se pa menda že najde kakšen bolj simpatičen prostor za take radosti…glih k cerkvi res ne bi lezla.Imaš pa slabo domišljijo…
Jaz sem tam vsak dan (izjema je le, kadar dežuje) in popoldanski sprehod vsebuje tudi postanek na pokopališču.
Je par dni več kot pol leta, kar smo pokopali očeta.
[/quote]
moje sožalje
tri leta je, kar smo našega očeta pokopali in žal stanujem dosti predaleč, da bi lahko redno zahajala na grob. mi je bilo pa vedno v uteho, ko sem ga šla obiskat in položit rožico ali prižgat svečo.
res je, vsak po svoje.
poznam pa fanta, ki je pokopal oba starša in se ne more pripravit do tega, da bi sploh šel na grob. preveč težko mu je, pa je od tega že kar konkretno več kot 3 leta. če mene vprašaš, ima on večji problem, kot tisti, ki odžalujejo