Svinec
Živjo,
svinec je seveda strup, ki se v telesu komulira (nabira), poznamo tako akutno kot kronično zastrupitev, posledice so v glavnem hude. Kot večina težkih kovin tvori slabo topne soli in se bo koncentriral v organizmih, ki za svoje življenje porabijo veliko vode, seveda pod pogojem, da je kontaminant vnešen v njihov habitat.
Pri nas so naravni viri te kovine v glavnem močno omejeni, tako, da te verjetno bolj zanimajo umetni (viri onesnaženja, ki jih povzroča človek).
S tem problemom so se bolj srečevale naše babice, ko se je svinec še uporabljal v gradbeništvu za razne cevi, žlebove, spajke in podobno. V ta namen se že vsaj 20 let ne uporablja več. Morda ga še kje srečate v kakšnih zelo starih (neobnovljenih) stavbah.
Nedavna uporaba svinčevih spojin je bil svinčev teraetil, snov, ki se je kot antidetonant dodajal motornim bencinom, danes ga je zamenjala kemikalija s kratico MTBE (ki daje gorivu tudi značilen vonj).
Tako boste onesnaženost s svincem danes presvsem našli v območjih okoli cest in tam, kjer so stalni zračni tokovi raznašali izpušne pline. Koncentracije te snovi v zemljini so v glavnem majhne, tako da za večino posevkov ni problem (s stališča svinca), edina izjema so seveda gobe, saj njihov micelij srka vodo s precejšnje povrsine, snovi (predvsem slabo topne) pa se potem v njem koncentrirajo. Znani so primerki gob, ki so vsebovali precejšnje koncentracije težkih kovin, med njimi tudi svinca. Tako, da je predvsem pomembno kje jih nabirate, in pa seveda uporaba po pameti.
Kakšna druga hrana, ki bi imela povišano vsebnost svinca meni ni znana, morda bi bil previden pri uporabi artiklov iz slabo razvitih držav (3. sveta), če kje slučajno naletite na njih. Sicer pa se za vsebnost težkih kovin izvaja redni monitoring, tako da ne gre preveč skrbeti. Bolj problematični pri nas so drugi kontaminanti s svincem načeloma ni težav.
lp,
d.
