TAK LEP, NEŽEN, ROMANTIČEN
…. DAN JE ZUNAJ IN TUKAJ JE ZGODBICA, KI PAŠE K TEMU DNEVU :
Dedek in babica sta sedela v udobnih naslonjačih na verandi.
Sonce je zahajalo in čudovita rdeča svetloba je zalila ves zahodni del neba.
Bil je eden tistih sončnih zahodov, ko se zaveą, da je ľivljenje lepo in čudovito ravno zaradi takih stvari, ki so čisto zastonj. Samo opaziti jih je treba. Sedela sta tam in se tiho, skoraj šepetaje pogovarjala o dobrih starih časih.
Potem se je babica obrnila k dedku in rekla, hej, se spomniš dragi, kako je bilo na najinem prvem zmenku…tako neroden si bil in sramežljiv. Stal si tam in zardeval in jecljal…kar dosti časa si rabil, da si me vsaj za roko prijel… dedek jo je nežno pogledal in potem je prijel njeno roko in
jo podržal v svoji.
Kaj pa tole, a se spomniš, ko sva imela zaroko, kako si se nenadoma sklonil k meni in me poljubil na vrat?
Dedek se je primaknil bližje k babici in nežno jo je poljubil na vrat.
Babica pa se je razvnemala bolj in bolj.
Dragi, je rekla, a se spomnniš, ko sva se poročila, kako si mi na svatbi za mizo pred vsemi grizljal ušesno mečico?
Dedek je počasi vstal iz svojega naslonjača. Za hip je njegov obraz spreletela bolečina, ko ga je presekalo v križu, potem se je z drsajočimi koraki odpravil v hišo.
Babica se je ustrašila: “Kam pa greš” ?
Dedek je odgovoril: “Grem po zobe”!