Tako si želim še 1 dojenčka
47 let.
menopavza – še nič sledu. Tu torej ni problem.
Tudi jaz se malo bojim, da si bom kakšnega vnuka kar prisvojila.
Ampak vnukov ni na obzorju.
Mož bi bil najsrečnejši na svetu, če bi imela še enega. Ampak saj veste teorija je eno, praksa pa drugo. Zopet bi jaz hodila na bolniške, zopet bi bilo na meni vsa skrb za dom, njegova služba je takšna, da ne more domov ob 15/16 uri. Jaz sem to delala, ker je nekdo moral po otroka.
Pride domov, pa še popoldan in zvečer dviguje službene klice. Pa dela od doma…..
Da bi bilo še enkrat tako se pa ne grem.
Če pa bi postavili nova pravila – pa bi rodila ravno pri 50tih.
Kaj čmo, zamudila sem. Želja pa ostaja.
Morda malo kruto, vendar realno. Sama sem stara 44 let, za dojenčka
mislim da prestara, imam 2 sinova, ki bi že lahko imela kaj naraščaja, pa nič.
Pa sem si lansko spomlad kupila psičko – labradorko. Ko bi ti vedela koliko dela in veselja je prinesla v moje življenje.
Vsak dan dolg sprehod, obiskovanje pasje šole …, daje mi več ljubezni, kot je morem jaz dati njej.
Toplo, toplo priporočam.
moja tašča je nekako takšne starosti kot ti in je na našega tamalega čistno “nora”, ful je vesela vsakič, ko ga vidi in ga ima iz srca rada (no, priznam, da me včasih moti, ker včasih malo preveč popametuje, ampak babice so pač babice)..v glavnem ga pelje na igrišče in res to veliko pomeni tako tamalemu, kot njej… potem vsi mislijo, da je mami in se ji fino zdi…v glavnem hočem povedati, da malo uživaj in si vzami čas za sebe…na sprehode s kužkom in prijateljicami, počakaj na vnuke, potem boš pa ful srečna in v redu babi, pa drži pesti, da bo kmalu!! pa še manj obveznosti, ko vnuki gredo domov in se lahko zlekneš v kavč!!
Sem približno tvojih let in najbolj sem srečna, ker smo vsi veliki. Da bi imela še enkrat dojenčka, se bi mi zdelo groozno. Tudi si ne želim vnukov (še) kakih 10 let. Tako luštno je, ker mi ni treba več za nikogar skrbeti. Uživam v trenutku in lastni svobodi. Res bi se mi zdelo grozno iti skozi vsa obdobja, posebej, ko je otrok dojenček. Od treh let naprej še gre.
Kako smo si različni. :))