Tako srečna ta trenutek
Moj otrok me je pravkar poklical, ima 25 let in pravkar zaključen študij.
Nikoli mi ni bilo lahko, a za otroke sem pripravljena naredit vse, da jih spravim do izobrazbe. In ta moment sem tako polna sreče, v teh kriznih časih v povsem sufiticarnem poklicu dobila službo za ndč. Ne v javni upravi. In samo na podlagi izkazanega dela. Zdi se mi, da sanjam.. Svojega prvega otroka sem spravila do kruha. Občutek je neizmerno lep, moram deliti z vami.
A si ti z lune padu??
Al pa si še eden izmed razvajenih maminih sinkov, ki se mu niti ne sanja, koliko enega odrekanja je potrebno, da lahko zagotoviš otroku, da gre študirat in da tudi doštudira…[/quote]
Pa zakaj se sploh pogovarjaš s tem kretenom.
Tiste, ki smo Mame točno vemo, koliko je treba vložit v enega otroka. Tistim, ki tega ni treba, sploh ne moreš razložit, ker ne morejo razumeti, ker nimajo kapacitet.
In čestitke avtorici še z moje strani.
Hvala, dekleta, še dodatno ste mi polepšale dan. Sem vedela, da me boste razumele. Moji občutki veselja še kar trajajo:-) Saj veste, leta in leta vsega, kar vložiš v otroka, pa vendarle veš, da če ne bo še nekaj sreče zraven, ne bo vse tako, kot si želiš.
Vedno me spremlja občutek, da nisem rojena pod najbolj srečno zvezdo, da se moram za vse potruditi petkrat bolj, pa mi še zdrsne iz rok. Tokrat pa… komaj dojemam:-)))
@DRRR: jaz sem za moje otroke dolga leta vstajala ponoči, delala čez dan, plačevala račune, jih spodbujala, jim pomagala pri šolskem delu leta in leta in jih ljubila v lepih trenutkih in tudi takrat, ko ni bilo lepo. Zato pravim, da sem jo spravila do kruha, ker brez družine in vzgoje danes zagotovo ne bi bila tu, kjer je. In to brez vsakršnih vez, dokazati se je morala s kreativnim delom in pri tem presegla vso konkurenco. Delala bo delo, ki ga z vezami ne moreš opravljati, zanj potrebuješ znanje in sposobnosti.
Vsem brezposelnim želim doživet čimprej tak trenutek sreče.