kaj naredis ce t tast in tasta vsakodveno spravljata tako v zivce, da bi jih najrajsi po glavi tolkel?!?!

Prekineš stike?

Gres v telovadnico boksarsko vreco zbrcat..:)) Na njo pa lahko obesis njuno sliko…

Ne, resno… ce te kaj tisci, poskusi sproti razciscevat, da se prevec ne nabira in potem eksplodiras… Ce vidis, da ne gre… stej do sto.. ali pa skozi eno uho notri, drugo ven…

Sicer smo pa ljudje zelo razlicni v tem, kako resujemo probleme… eni se razpocimo, drugi zjocemo, tretji mulo kuhamo, cetrti jezo na druge stresamo…
Pa srecno… S,

Preprosto ali ne, poskrbiš, da se ne rabite srečat vsak dan. Potem se boste imeli veliko bolj radi, garantiram.

Mango, brez zamere, glede prejšnjega odgovora.
Ampak spremeniti jih ne moreš, sebe pa tudi ne moreš spreminjati, zato da bi zmogla postati imuna na to, kar se dogaja. Določene zadeve se da rešiti s tem, da spremeniš svoj odnos do njih, še najbolj pa pomaga, da do vsakodnevnih srečanj ne prihaja, če ti je tako težko.

Ej, Mango, danes je polna luna in vse nosi. Če pa se zadeva vleče dalj časa in vsakodnevno, udari po mizi in postavi meje. Madona, pa ne moreta ti dva ljuda srat po glavi vse življenje. Vem, da je lažje reči kot narediti, ampak probaj.

Pa srečno.

na zalost ja zadeva taka, da zivimi v isti hisi, sicer vsak v svojem nadstropju a na zalost si se ne moreva privosciti locenega vhoga, zadeve so take, da so vsah dan bolj zleht, pol pa kaj nazaj reces si pa ti najslabsi… oni pa sikajo nonstop glede vsega… storajo po najinem stanovanju, premikajo stvari, grrrrrr…. danes smo se se posebej skregali, mozno da je res luna ja…

Jaz sem odselila zaradi tasta; iz velike hiše (svoj vhod) sva odšla v 1 sobno stanovanje! Sem takrat rekla, da raje v eno luknjo, samo, da imamo svoj mir in normalno družinsko življenje!

Jaz sem se najprej sekirala, razžirala, bila tiho. Nato je prišla faza 2, ko sem se jim začela postavljati po robu in nazaj vračati milo za drago (ni učinkovalo, kot pogovor s steno). Sedaj sem v fazi 3, do sedaj najbolj učinkovita, ko kaj rečeta debilno pogledam (pretežno je to tašča), se hinavsko nasmehnem ali pa zavijem z očmi, uporabi še kakšno przirljivo tehniko telesa (odvisno od situacije), tako da na zunaj zgleda kot da sem najbolj pametna in nezlomljiva, dodam se kakšen “ah brezveze” in se obrnem in grem v svoje “sobane”. Začuda učinkuje. Saj vem da se glupo bere, ampak jaz se tudi borim za svoj prostor na tem svetu in če že moramo biti pod isto streho si bom poskusila priboriti vsaj fazo indiferentnosti (da vidijo da sem brezupen primer in da je brezveze da mi kar koli pridigajo ali govorijo). Najbolj pomembno je pa da te dragi 100 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} podpira pred starši, čeprav v resnici ne podpira tega kar počneš.

Veliko uspeha in potrpežljivosti.